Narodno gledališče Comédie de Saint-Etienne iz Francije je v začetku junija prvič na oder postavilo Veliko gradbišče Elfriede Jelinek. Gre za enkraten gledališki projekt režiserja Ivice Buljana, sestavljajo pa ga uprizoritve besedil Sneguljčica, Trnuljčica, Rozamunda in Jackie iz cikla Drame princes ter drami Zbogom in Bambiland. Osemurni spektakel je sestavljen iz "gledališča besed, burleske, političnega aktivizma, dunajskega kabareta in performansa." Po premieri v Saint-Etinennu so odpotovali še v Pariz in na Hrvaško, del gledališkega maratona pa je bil na ogled tudi v Hribarjevi dvorani na ljubljanskem gradu: uprizorjena je bila drama Bambiland, ki jo je Buljan pripravil kot zaključno delo študentov igre v produkciji Comédie de Saint-Etienne in koprodukciji Mini teatra iz Ljubljane.

Elfriede Jelinek je Bambiland napisala nekaj mesecev po začetku vojne v Iraku. Naslov namiguje na zabaviščni park, ki ga je v Požarevcu zgradil Marko Milošević, in na revijo Babilan, katere izdajatelj je bil Udaj Husein. Besedila ne govorijo dramske osebe, ampak je organizirano kot blok ali vrelec, katerega izvire je težko prepoznati. Jelinekova v ludističnih didaskalijah nakaže intertekstualni značaj dela, v katerem se spojijo navdahnjenost z Ajshilovimi Peržani, Nietzschejeva filozofija, najbolj pa različni diskurzi, ideološki, tehnološki, logistični in medijski, posebno tisti, ki so jih v prvih mesecih iraške vojne posredovali prek CNN.

Tragedija zmešnjav
V morda najbolj osebnem delu Jelinkove nesrečno trčita skupaj antična vojska, ki sluti poraz, in sodobna velesila, ki priznava dva boga, nafto in televizijo. Po Bambilandu paradirajo Bush mlajši in starejši, Dick Cheney, dresirani delfini, otroci pred objektivi, bog sonca in Angel zgodovine, ujeti v labirintu prihodnosti, tu so tudi trgovci z orožjem, pravi junaki pa so tanki in sofisticirane vojaške naprave.

V predstavi nastopajo Ella Besnaïou, Benoit Bregeault, Sylvain Delcourt, Marielle Guerber, Baptiste Guiton, Richard Pinto, Tiphaine Rabaud Fournier, Philippe Tlokinski in Jeanne Vimal; kostume si je zamislila Ana Savić Gecan, glasbo pa Mitja Vrhovnik Smrekar.