Študija, ki jo je vodil valižanski doktorski študent Anthony Clarke, je bila objavljena v znanstveni reviji Nature. Raziskovalci so se lotili preučevanja mineralnih kristalov v peščenjaku. Glede na njihove ugotovitve, da so prazgodovinski ljudje megalit, ki je v središču Stonehengea, v nižino Salisbury spravili vsaj od območja, kjer je danes škotsko mesto Inverness in morda celo od tako oddaljene lokacije kot so Orkneyjski otoki. Preučevani kamen je imel edinstven podpis, ki se je s 95-odstotno gotovostjo ujemal s kamnino iz severovzhodne Škotske.

Kako povezani so bili tamkajšnji ljudje v neolitiku?
"Mislim, da mi ljudje doma ne bodo odpustili. (...) To bo velika izguba za Wales!" je v šali izjavil Clark za BBC News. Škotski arheologi so pozdravili ugotovitve, s katerimi je mogoče dodatno pojasniti, kako so se starodavna ljudstva selila po Britanskem otočju. Direktorica škotske organizacije Highland Archaeology Services Lynne McKeggie je za The Art Newspaper dejala: "To je resnično zanimiv razvoj, ki nam znova da misliti, kako povezani so bili ljudje v neolitiku in kakšne podvige so bili sposobni doseči. Raziskovanje Stonehengea nenehno razvija naše razumevanje tega kraja. Zelo razburljivo je imeti mogočo povezavo z višavjem in otoki, kjer imamo tudi neverjetne neolitske spomenike."

Arheologi verjamejo, da je bil Stonehenge zgrajen v več fazah od 3100 pr. n. št. do 1600 pr. n. št., s krogom velikih kamnov sarsen (silicificirani bloki peščenjaka) med 2600 pr. n. št. in 2400 pr. n. št. Domnevali so, da je večje tako rekoč lokalne kamne premikalo oziroma natančneje valilo na stotine ljudi z uporabo vrvi in ​​hlodov, pri čemer so valižanske kamne nemara prevažali po vodi na starodavnih splavih.

Ugotovitve, ki popolnoma na novo spišejo odnose
Višji kustos za prazgodovino pri Nacionalnem muzeju Škotske Hugo Anderson-Whymark je izrazil upanje, da bodo nadaljnje raziskave razjasnile, kako so prevažali kamne. "Zdajšnje raziskave kažejo, da bi ta kamen lahko izviral kjer koli od Moraya na celinski Škotski do južnega konca Shetlanda. Upajmo, da bo nadaljnje delo lahko to zožilo, zlasti glede vprašanja, ali je prišel s celine ali otoka. To bi pomagalo pri razmišljanju o pomenu izvornega območja in načinih, s katerimi bi lahko kamen prepeljali s severa Škotske na jug Anglije," je dejal za The Art Newspaper.

Mike Pitts, nekdanji urednik revije British Archaeology in avtor knjige How to Build Stonehenge, je prepričan, da so valižanski kamni in škotska oltarna skala najverjetneje dosegli Wiltshire po kopnem. V svojem blogu je med drugim zapisal, da je pomorski promet predstavljal tveganje za izgubo nečesa, kar je moralo biti neizmerno dragocen tovor, in da bi potovanje po kopnem služilo družbenemu namenu.

Rob Ixer, častni višji znanstveni sodelavec na University College London in eden od strokovnjakov, vključenih v nedavno študijo, je ugotovitve opisal kot osupljive. Po njegovem mnenju te "popolnoma na novo spišejo odnose med neolitskimi populacijami celotnega Britanskega otočja", je dejal za The Guardian.