V skrivnost časa Pandur prodira skupaj z Vladimirjem Malakhovom, enim najboljših baletnikov zadnjih dvajsetih let. Foto: EPA
V skrivnost časa Pandur prodira skupaj z Vladimirjem Malakhovom, enim najboljših baletnikov zadnjih dvajsetih let. Foto: EPA
Simfonija otožnih pesmi
Simfonija otožnih pesmi je večmedijska predstava, v kateri kot pripovedovalka nastopa legenda nemškega filma Hanna Schygulla. Foto: EPA

Sedem je scenskih slik, v katerih Tomaž Pandur skupaj z legendo nemškega novega filma igralko Hanno Schygulla ter z umetniškim vodjo berlinskega državnega baleta, ki ga ocenjujejo za Nurejevu in Barišnikovu skoraj enakovrednega baletnika, Vladimirjem Malakhovom raziskuje koncept časa in njegovo dojemanje. Pod naslovom Symphony of Sorrowfull Songs (Simfonija otožnih pesmi) se na odru berlinske državne opere (Staasoper unter den Linden) dogaja kratka zgodovina časa.

Odločitev za tematizacijo časa, ki ga v večmedijskem spektaklu s poudarkom na plesnem gibu Pandur pojasni tako: "Od Heraklita do Stephena Hawkinga, več tisočkrat smo v času trajanja naše civilizacije srečevali poskuse, priti do dna skritemu obrazu časa. Podanih je bilo več milijonov odgovorov, a vsak od njih je hkrati odprl tisoče novih vprašanj. Zakaj se torej prav na nekem določenem kraju, v gledališču, sprašujemo o času? Zato, ker smo dejansko prav v gledališču soočeni z njegovo grozno samovoljo in s fascinantno lepoto njegove skrivnosti."

Čas v grozotah 20. stoletja
Pandur se tokrat zadrži predvsem v 20. stoletju. Na odru, ki ga zaznamuje večdimenzionalnost podajanja predstave, se plesalci srečujejo s travmatičnimi izkušnjami 20. stoletja; z atomsko bombo, s holokavstom, z drugo svetovno vojno. Plesalci, ki jih vodi gibalna ideja hrvaškega plesalca in koreografa Ronalda Savkovića, ki je del odličnega baletnega ansambla Staartsoper unter den Linden od leta 1988, ob tem pa se ob predelani 3. simfoniji poljskega skladatelja Henryka Goreckega srečujejo s staroruskim ikonskim slikarstvom Andreja Rubljiva ter z ekstremnimi vizualnimi učinki, ki v predstavo vključujejo tudi podzavest in sanje občinstva.

Tomaž Pandur se je predstave lotil skupaj s svojo stalno ekipo. Livija Pandur je skupaj z Darkom Lukićem opravila dramaturško delo, scenografija je delo skupine Numen, kostumi pa Angeline Atlagić. Poleg že omenjenih Malakhova in Savkovića kot solistki plešeta še Beatrice Knop in Nadja Saidakova.