Ideja zakona je po besedah Frangeža (ta ga pripravlja z vodjo urada za kulturo na občini Maribor Alešem Novakom), da s partnerska mesta v okviru projekta EPK prek njega pridejo do potrebnih sredstev za vlaganje v infrastrukturo. Zakon naj bi bil napotilo vladi, da spremeni operativne programe in tako zagotovi sodelovanje v obliki evropskih sredstev.

Stojan Pelko je na omenjenem srečanju izrazil pomisleke do zakona, Frangežu pa je pojasnil, da se zadeve, ki bi jih zadeval zakon, že rešujejo. Že pobuda zakona je po besedah državnega sekretarja pospešila in razjasnila nekatera odprta vprašanja.

Ključni premiki so se v zadnjem mesecu dni zgodili po srečanju z župani partnerskih občin, kjer so predstavniki vlade in lokalne skupnosti ugotovili, da glede programskih stroškov EPK-ja pravzaprav nikoli ni bilo resnih zagat. Pelko med drugim poudarja, da je bil državni denar v proračunu zagotovljen, ni pa bila narejena revizija investicijskega dela. 11. februarja so se župani v Novem mestu zavezali, da bodo do februarskega srečanja znova premislili svoje prioritete, medtem ko se je vlada zavezala, da bo našla ustrezne vire.

Po Pelkovih besedah sta s poslancem Frangežem zelo hitro prišla do tega, da je zakon poskušal najti take rešitve, ki jih že iščejo sami. "Tako, kot so občine premislile svoje prioritete, so se velike stvari zgodile tudi na strani medresorskega usklajevanja na vladi, predvsem med ministrico za kulturo Majdo Širca, ministrom za lokalno samoupravo in regionalni razvoj Henrikom Gjerkešem in predstavniki kabineta predsednika vlade." Pelko še poudarja, da je bila revizija streznitev za obe strani, mogoče pa jo je izraziti tudi v številki. Investicijska pričakovanja partnerskih občin od države znašajo do 50 milijonov evrov.

'Zakon o EPK ne bo potreben, če bo uresničen dogovorjen scenarij'
Frangež pravi, da sta z državnim sekretarjem družno ugotovila, da so rešitve, ki jih predlaga zakon, in rešitve, ki jih predvideva ministrstvo, skoraj identične. Meni, da se predlogi ujemajo tudi po finančni plati, čeprav o številkah za zdaj še ni želel govoriti.

"Ideja zakona je, da se zagotovi sprememba operativnih programov na tistih področjih, kjer je črpanje evropskega denarja neučinkovito, s čimer bi pripravljenim projektom zagotovili financiranje. Podobno razmišlja tudi Pelko, razlika je le v pogledu o tem, ali to doseči z zakonom ali pa bo to v lastni režiji izpeljala vlada," je dejal poslanec SD-ja.

Kot pravi, je odprt tudi za drugo možnost, vendar za zdaj še ne želi reči, da je povsem opustil idejo o posebnem zakonu. Kot je še dejal, zakon ne bo potreben, če bo uresničen scenarij, o katerem sta danes govorila z državnim sekretarjem.
Načrtovan nov javni zavod Maribor 2012
Sicer pa bo mariborski mestni svet na ponedeljkovi seji odločal o ustanovitvi novega javnega zavoda Maribor 2012, ki bo skrbel za organizacijo in priprave na Evropsko prestolnico kulture 2012. Proračun zavoda, ki bo deloval do izteka projekta, bo znašal predvidoma 27,75 milijona evrov, kot je zapisano v predlogu odloka, pa je predvidena tričlanska uprava.

Bodoči javno zavod naj bi vzpostavil in skrbel za organizacijsko mrežo in povezave med izvedbenimi organizacijami v partnerskih mestih ter v Sloveniji in tujini, ki bodo vključene v projekt EPK 2012, vzpostavil in skrbel za informacijski sistem projekta, vsebinsko in izvedbeno koordiniral priprave ter izvedbo kulturnih prireditev v okviru EPK, izvajal skupni marketing projekta, vzpostavil svetovalno službo za pridobivanje evropskih programskih sredstev ter povezoval kulturne organizacije in turistično gospodarstvo za razvoj kulturnega turizma v sklopu EPK.