Carigrad, nekdaj znan kot Bizanc in Konstantinopel, je edino mesto na svetu, ki leži na dveh celinah. Razteza se ob Bosporju, ožini, ki ločuje Evropo od Azije in na eni strani vodi v Črno, na drugi pa v Marmorno morje. Gre za največjo metropolo v Turčiji, ki je tudi gospodarsko in kulturno središče te večinoma muslimanske države. Foto: EPA
Carigrad, nekdaj znan kot Bizanc in Konstantinopel, je edino mesto na svetu, ki leži na dveh celinah. Razteza se ob Bosporju, ožini, ki ločuje Evropo od Azije in na eni strani vodi v Črno, na drugi pa v Marmorno morje. Gre za največjo metropolo v Turčiji, ki je tudi gospodarsko in kulturno središče te večinoma muslimanske države. Foto: EPA
Carigrad
Za prebivalce Carigrada in na tisoče gostov bo sobotna noč nepozabna. V mestu so leto evropske prestolnice kulture (EPK) 2010 na pot pospremili s slovesnostmi na sedmih lokacijah, ognjemetom, šovom z baloni in več koncerti. Foto: EPA
Mošeje, sultanska palača Topkapi, vzhodnjaški bazarji in živahno ulično dogajanje, na drugi strani pa moderne četrti, ki lahko tekmujejo z največjimi svetovnimi prestolnicami - vse to je Carigrad. Foto: EPA

Potem ko so EPK s slovesnostmi odprli v Essnu v Nemčiji in Pescu na Madžarskem, so kulturni program začeli tudi v edinem mestu na svetu, ki leži na dveh celinah. Do konca leta bodo v Carigradu priredili 400 kulturno-umetniških projektov, med njimi bodo razstave, plesne prireditve, gledališke predstave in koncerti. V pripravah na naziv evropska kulturna prestolnica so tudi restavrirali nekaj svetovno znanih zgodovinskih stavb, ki pričajo o pestri zgodovini Carigrada.

Carigrad se želi letos predstaviti kot mesto z bogato zgodovino in dobrimi obeti za prihodnost. Uvodno prireditev na Zlatem rogu je zasnovala režiserka Jekata Kara, ki je na oder postavila več kot 300 glasbenikov, plesalcev in umetnikov. Sočasno sta nebo razsvetlila svetlobni šov in ognjemet.

Carigrad želi prejetje naziva evropska prestolnica kulture praznovati s prijatelji in ljubitelji mesta, pravijo organizatorji. V mestu letos pričakujejo 10 milijonov gostov (lani so jih, za primerjavo, našteli 7,5 milijona). Obenem upajo, da bo naziv ugodno vplival na prošnjo Turčije za članstvo v EU-ju in prošnjo Carigrada, ki se poteguje za to, da bi leta 2020 gostili olimpijske igre.

Umazano zakulisje "prestolnice korupcije"
Nocojšnje pompozno slavje naj bi bržkone tudi pomagalo premostiti številna nesoglasja, ki so v zadnjih mesecih zasenčila priprave na EPK. Na pripravljalni odbor so v tem času kritike namreč kar deževale, predvsem zato, ker naj bi le-ta "izropal" državno blagajno. Časnik Habertürk je, potem ko je v javnost prišla novica, da je prvi vodja EPK-ja Nuri Colakoglu sodeloval pri nekem projektu in bil obenem član ocenjevalne komisije projekta (ta je bil kakopak odobren), o mestu pisal kot o "prestolnici korupcije". Colakoglu je moral odstopiti.

Spet drugi komentator je o mestu pisal kot o "prestolnici kiča". Pri tem je imel v mislih slabo vodenje projekta in nepristno ljudskost. Kritike so letele tudi na to, da so v pripravljalnem odboru nenazadnje smer nakazali predstavniki države in da se bo mesto zato preveč "sončilo" v lastni zgodovini.

Sinergija najrazličnejših kultur in vplivov
V Carigradu se želijo predstaviti kot vzorčni primer mesta, v katerem medkulturni dialog poteka tako rekoč od nekdaj, saj je bilo mesto, ki leži na dveh celinah in povezuje Črno in Sredozemsko morje, vedno na prepihu civilizacij. To nenehno kulturno fluktuacijo želijo podčrtati s štirmi tematskimi sklopi: Zemlja - tradicija in transformacija; Zrak - od neba poslano; Voda - mesto in morje; Ogenj - ustvarjanje kulture.

Turški obeti letošnje poplave turistov menda niti niso pretirani, vsaj če sodimo po lanskem nosilcu naslova Linzu. Zahvaljujoč nazivu evropska prestolnica kulture se je Deželnemu muzeju v Linzu lani precej povečal obisk. Našteli so kar 233 tisoč obiskovalcev (leto pred tem pa "le" 92 tisoč).