Potem ko so pretekli teden v Jakopičevi galeriji v Ljubljani odprli razstavo del umetnika Antonija Clavéja, v Mestnem muzeju predstavljajo še grafično umetnost španskega mojstra Pabla Picassa. Pod naslovom razstave Pablo Picasso: Bikoborbe. Mit. Eros., ki bo trajala do 4. aprila, je na ogled približno sto grafičnih del. Ta je za ljubljansko postavitev posodila stara znanka muzeja, Galerija Fetzer iz Nemčije (lani so iz te zbirke prišle grafike Marca Chagalla), in kot je za MMC pojasnil lastnik zbirke Chris Fetzer, se zbiranju Picassovih grafik s soprogo Berni posvečata približno 20 let, v svoji zbirki v mestu Sontheim pa premoreta še približno dodatnih 50 Picassovih del.

Picasso, eden najbolj znanih in cenjenih španskih umetnikov, se je v svojem dolgoletnem ustvarjanju, katerega rezultat je resnično obsežen likovni opus, ukvarjal z različnimi tehnikami in se sprehodil po različnih slogovnih poteh, od klasicizma do kubizma, s katerim sta se v Parizu ukvarjala z Georgesom Braquom, pa vse do značilnega sloga poznejših let, v katerih se je kljub prijateljevanju in bližini z nekaterimi pomembnejšimi umetniškimi skupinami 20. stoletja izogibal neposrednemu uvrščanju v razne šole. Grafiki se je Picasso posvečal med letoma 1904 in 1972, torej tako rekoč vso svojo likovno kariero in tako ta likovni medij sledi skoraj celotnemu Picassovemu slogovnemu razvoju. Z besedami Renéja Hirnerja, zapisanih v razstavnem katalogu, uporaba določene grafične tehnike nikoli ni bila sama sebi namen, temveč vselej poskus, da bi za določene teme uporabil najprimernejši grafični medij.

Ducat grafičnih ciklov
Razstavljena dela so predstavljena skozi ducat grafičnih ciklov – ilustracije za Balzacovo Neznano mojstrovino, Ovidove Metamorfoze, slavna Vollardova suita, Francove sanje in laži, Dvanajst pesmi španskega pesnika Luisa de Góngora y Argote, Šest fantastičnih pripovedk Maurica Toesca, La Tauromaquia Pepa Illa, Carmen med vsemi Carmen, Živi pesek Pierra Reverdyja, Izgubljeno telo Aimeja Cesaireja, Čudoviti rogonosec Fernarda Crommelyncka in upodobitve bikoborb. Razstavljenih pa je tudi nekaj posameznih del.

Minotaver kot odraz Picassovega notranjega konflikta
Verjetno ne moremo mimo grafičnega cikla, ki ga stroka uvršča med največje dosežke grafične umetnosti 20. stoletja. Gre za grafične liste, natanko 97 jih je, ki jih je Picasso izdelal med letoma 1930 in 1937 za zbiratelja in trgovca z umetninami Ambroisa Vollarda. V tej najdemo motive, kot so Kiparjev atelje, Rembrandt, Posilstvo, Minotaver in Slepi Minotaver. Kustosinja razstave Metka Simončnič opozarja, da je Minotavra treba razumeti kot Picassov alter ego. Zato tudi ne preseneča, da so ravno grafike tega polbika in polčloveka najbolj ekspresivne. Z njim je umetnik, ki je ravno v času nastanka grafik ljubimkal z mlado Marie-Therese Walter, medtem ko je bil od leta 1918 poročen z Rusinjo Olgo Kokovo, po besedah Reneja Hirnerja upodobil osebni konflikt med nagonsko egoističnim poželenjem in poštenim, civiliziranim obnašanjem.

Picasso – strasten občudovalec bikoborb
Picasso, strasten ljubitelj bikoborb, je leta 1959 izdelal 26 akvatint za la Tauromaquio, posvečeno enemu največjih španskih matadorjev 18. stoletja Pepu Illu. Potem ko je v letih 1815-1816 zgodba navdihnila Francisca Goya, ki je tako prvič upodobil smrt toreadorja in ne smrti bika, se je sredi 20. stoletja knjige Joseja Delgada lotil tudi Picasso. Kako različne so upodobitve iste zgodbe obeh španskih likovnih velikanov. Picasso je izbral bolj prefinjen postopek, ki mu je omogočalo slikanje s čopičem neposredno na bakreno ploščo, s tem pa bolj dinamično, lahkotno potezo. Prizori, ki popeljejo od vstopa v areno do konca bikoborbe, čakanje na dovoljenje predsednika, da sme ubiti bika, in čakajoče mesarje, ki se veselijo, da jim pripeljejo mrtvega bika, so zajeti z visoko stopnjo abstrakcije. To stopnjujejo ostri kontrasti med belo površino in redkimi, a širokimi potezami čopiča.

Oduren diktator Franco, ki ga pokonča bik
Zanimiv je tudi cikel jedkanic, ki upodablja karikature Francovih sanj in laži. Nastala je leto po začetku španske državljanske vojne, Picasso pa je v šestih poljih upodobil pošast, katere zločine končno ustavi bik. Po besedah Metke Simončič je karikature zasnoval kot devet enakih plošč polj, ki se jih je prebiralo kot strip, namenjene pa so bile razrezu na samostojne podobe odurne in groteskne figure diktatorja.

Ženske, ki so zaznamovale življenje Pabla Picassa
Omenimo še podobe ženskih figur, s katerimi je pospremil dvajset pesmi kastiljskega pesnika, živečega v času El Greca in Velazqueza Luisa de Gongora y Argote. Njegovo poezijo je visoko cenil tudi Picasso, ki je na 19 listih upodobil 'pravi kalejdoskop ženskih portretov' med branjem, ličenjem in pisanjem pisem. Gre pravzaprav za ženske, ki jih je Picasso ljubil in občudoval, so njegove sopotnice in njegove muze.

Ob razstavi še filmi, delavnice in še kaj
Še mnogo del bi si zaslužilo dodatno besedo, a še toliko bolj obisk same razstave. Naj dodamo, je razstava prilagojena osebam s posebnimi potrebami, spremlja pa jo bogat spremljevalni program s predavanji, projekcijo filmov, javnimi vodstvi in delavnicami za otroke.