Povzetek poslov velikih dražbenih hiš v lanskem letu je namreč pokazal, da so v letu 2009 na dražbah po vsem svetu prodali dela Či Baišija (1864-1957) v vrednosti okoli 52 milijonov evrov. Več sta iztržila klasična zvezdnika dražb Pablo Picasso in Andy Warhol. Dela vsakega izmed njiju so na dražbah po vsem svetu iztržila okoli 160 milijonov evrov. Dodajmo še, da so bili upoštevani podatki o poslovanju okoli 6.000 dražbenih hiš po vsem svetu. Zanimivo je, da je Či Baiši prvi klasični kitajski avtor, ki tako visoko kotira pri kupcih na umetniških dražbah, kajti prejšnji rekorder po prodaji je bil sodobni kitajski umetnik Džang Šiaogang, ki je bil leta 2007 22. najbolj prodajani umetnik na svetu.
130 kitajskih milijarderjev gravitira k Čiju
Vzpon priljubljenosti Či Baišija menda ni nenavaden. Po pisanju Timesa gre razlog za to iskati tudi v vrtoglavi eskalaciji števila kitajskih milijarderjev. Menda jih je zdaj že okoli 130 in skoraj samoumevno je, da v želji, izkazati se tudi za omikane ljubitelje kulture, se obračajo k tistemu, ki nekako pooseblja prehod kitajske umetnosti iz tradicije v modernost. Izučenemu tesarju in samouku v slikarski umetnosti je menda uspelo veliko več kot marsikateremu evropskemu umetniku, ki ga imamo za 'rušitelja' tradicije in graditelja temeljev umetnosti. Če so namreč evropski avantgardisti in tisti, ki so v 19. stoletju nakazovali pot v umetnost 20. stoletja, imeli medsebojne stike, če so se opazovali pri postavljanju novih meja umetnosti in če so med seboj tekmovali, je Či iz tradicije izšel popolnoma sam. Iz sebe je črpal zagon za novo ustvarjanje in pri tem je bil mnogokrat obtožen skrunjenja tradicije. A je ves čas verjel v svoj uspeh in je javno zagovarjal svoje delo: "Ko lomim pečate, se ne oziram na stara pravila in tako me obtožujejo neortodoksnosti. Vendar pomilujem neumnost te generacije, saj ni sposobna razumeti, da so bili tudi umetniki obdobij dinastij Čin in Han ljudje, kakršni smo mi, in da imamo tudi mi lahko izjemne sposobnosti ... "
Zelo dobra poteza s čopičem
Čijeva gesta je očitno povsem drugačna od geste njegovih evropskih sodobnikov. Njegova estetika namreč ostaja zelo klasična, in kot pove kustosinja kitajske umetnosti v oxfordskem muzeju Ashmolean Shelagh Vainker, so Čijeve slike vizualno zelo privlačne, njihov slog pa je lahkoten in nekoliko sublimno privzdignjen. Dodaja: "Njegova poteza s čopičem je zelo dobra in poznam nekaj izjemno izobraženih Kitajcev, ki imajo Čija za kitajskega umetnika številka ena 20. stoletja."
Či Baiši se nikoli ni učil za umetnika, se je pa učil od umetnikov. Kot otrok je prerisoval prizore iz znamenitega likovnega priročnika iz časa dinastije Čing z nenavadnim naslovom Vrt gorčičnih semen. Pri štirinajstih je postal tesarski vajenec, sam pa se je izučil za mojstra v pisanju poezije, v kaligrafiji, slikarstvu in izrezovanju pečatov.