Povzetek okrogle mize je bil delo Edvarda Kovača, ki je kot vodja okrogle mize članov mirovnega komiteja PEN-a razpravo s svojim tekstom tudi uvedel. V tem besedilu je med drugim zapisal, da se mora ustvarjalec, ki živi za mir, znati upreti zapeljivosti nočnih sanj, zla smrti, genocida in holokavsta. Ob okrogli mizi so se spomnili tudi albanskega pisatelja Ismaila Kadareja, ki je najbolj prefinjeno v svojem romanu Palača sanj v alegorijah podal kritiko totalitarizma in estetske doktrine socialnega realizma. Kadareju, ki že dvajset let živi med Francijo in Albanijo, je bil sicer posvečen tudi PEN-ov večer na Ljubljanskem gradu.
Česa naj se pisatelj varuje?Nekateri udeleženci so podali zelo zanimive prispevke, ki so kot (potencialno) nevarne izpostavili nekatere drže, ki jih v pavšalnem diskurzu povezujemo predvsem s prizadevanji za ohranjanje miru. Tako je podpredsednica Mirovnega komiteja Teresa Salema z mislijo na svoje izkušnje z diktaturo na Portugalskem dejala, da so agresivni vojaki za mir manj nevarni kot pacifisti, ki ne analizirajo nasilja in ne razumejo njegovega bistva. Švicarska predstavnica Franca Tibero je opozorila pred angažirano umetnostjo in povezavo umetnosti in politike, njeno pa je bilo tudi mnenje, da moramo ob miru vedno spregovoriti tudi o vojni; da gre za tematizacijo dvoglavega koncepta. Tiberovi sta kontrirala predstavnika vietnamskega in palestinskega PEN-a. Oba, tako Pham Quang Trinh kot tudi Hanan Awwad, sta podprla angažirano umetnost.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje