Sicer sem samo gospodinja, ampak ne vem … je še zadnja razstava ob letošnjem jubilejnem Plečnikovem letu in je na ogled od 8. novembra do 8. januarja 2023.
Sodoben skupinski poklon velikemu arhitektu
Razstava je sodoben poklon opusu Jožeta Plečnika, na njej pa sodeluje 25 domačih in tujih avtorjev, ki z raznolikimi umetniškimi deli vstopajo v hišo arhitekta. Postavitev sta v sodelovanju s kustosinjo Plečnikove hiše Ano Porok pripravila umetniški direktor rimskega muzeja MACRO Luca Lo Pinto in nemški umetnik Olaf Nicolai.
Lo Pinto in Nicolai skozi kurirano intervencijo predstavljata umetnine, poteze, šepete, zvoke in akcije. Med sodelujočimi avtorji so tudi kuharska mojstrica Ana Roš, krajinska arhitektka Ana Kučan in igralka Saša Pavček, so sporočili iz Muzeja in galerij mesta Ljubljane (MGML), v okviru katerega deluje Plečnikova hiša.
Splet zgodb, predmetov in miselnih povezav
Po besedah direktorja MGML-ja Blaža Peršina sta kuratorja z umetniki posegla v Plečnikovo hišo z manjšimi intervencijami sodobne umetnosti, ki spregovorijo o arhitektovem delu in njegovem miselnem svetu s presenetljivo svežino. "Namen njunih minucioznih posegov je razpreti nekatere dimenzije, lokacije Plečnikovega domovanja, na popolnoma drugačen način, kakor smo običajno vajeni. Zgradila sta splet zgodb, predmetov, miselnih povezav, ki jih ne opazimo takoj, potrebujemo potrpežljivost opazovanja in posluh tistega, ki nam te zgodbe pripoveduje. Na ta način želimo aktualizirati Plečnikovo dediščino in jo povezati s časom, prostorom, v katerem danes živimo," je še dejal Peršin.
Navdih za sodobno arhitekturno na svetovni ravni
Z letošnjim Plečnikovim letom se poklanjamo 150-letnici od rojstva tega arhitekta, ki je zaradi svojega edinstvenega in celostnega pristopa k oblikovanju stavb in prostorov postal pomemben vzor in navdih za sodobno arhitekturno produkcijo po vsem svetu.
Poleg Ljubljane in drugje po Sloveniji je deloval predvsem na Dunaju in Pragi ter na območju nekdanje Jugoslavije. V kratkem obdobju med obema svetovnima vojnama in po njej do svoje smrti leta 1957 je preoblikoval Ljubljano iz obrobnega mesta v simbolno narodno prestolnico, upoštevajoč potrebe njenih prebivalcev.
Plečnik se je zunaj Ljubljane posvečal predvsem cerkveni arhitekturi, vključno s kapelicam in znamenji, deloma tudi drugim arhitekturnim nalogam v mestih, denimo Kranju, Celju, Kočevju, Kamniku in zlasti na podeželju. Arhitektovi učenci so nadaljevali njegovo delo in prispevali k temu, da njegov značilni arhitekturni izraz ni v celoti utonil v pozabo zaradi povojne socrealistične in funkcionalistične preobrazbe prostora.
Od leta 2021 so izbrana Plečnikova dela v Ljubljani vpisana na Unescov seznam svetovne dediščine.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje