Krnitev oddaje je nesprejemljiva, saj bo tako še manj možnosti za predstavitev pestrosti jezikov in kultur teh skupnosti, menijo predstavniki narodov.

Mirovni inštitut ob tem poziva vlado in pristojno ministrstvo, da čim prej sistemsko uredita status in financiranje programskih vsebin na RTV Slovenija za omenjene manjšinske skupnosti ter "preprečita tovrstne nestrokovne, samovoljne in maščevalne posege vodstva v programe, namenjene manjšinskim skupnostim".

Urednica in voditeljica oddaje Saša Banjanac Lubej je sporočila, da se je v. d. direktorja Televizije Slovenija (TVS) Uroš Urbanija odločil za prekinitev sodelovanja z novinarkami te edine televizijske oddaje, ki jo javni medijski servis pripravlja za pripadnike albanske, bosanske, črnogorske, hrvaške, makedonske in srbske skupnosti v Sloveniji. V jezikih teh skupnosti se predvaja vsako drugo soboto na prvem televizijskem sporedu in se izmenjuje z oddajo za Rome.

Gre za novinarke, katerih materni jezik je eden od jezikov omenjenih skupnosti
Odločitev v. d. direktorja TVS po njenih besedah pomeni ukinitev oddaje v obliki, kot je bila zasnovana pred osmimi leti, čeprav jo programski načrt Radiotelevizije Slovenija (RTV Slovenija) za letos predvideva. Urbanija se je februarja brez kakršnega koli vnaprejšnjega obvestila odločil, da ne podpiše običajnih trimesečnih avtorskih pogodb za sodelavke, je navedla.

Kot je pojasnila, gre za novinarke, katerih materni jezik je eden od jezikov omenjenih skupnosti in so bile zaradi tega tudi povabljene k ustvarjanju oddaje. Večinoma so univerzitetne diplomirane novinarke, svoje delo pa opravljajo vestno in odgovorno. Večina jih sodeluje pri oddaji od samega začetka januarja 2015.

Spomnila je, da je DZ leta 2011 sprejel deklaracijo, s katero so parlamentarne stranke priznale obstoj omenjenih skupnosti v Sloveniji in pozvale vlado in druge ustanove, naj podprejo njihova prizadevanja za ohranjanje svojih jezikov, kultur in identitet. Poleg tega RTV SLO 4. člen zakona o RTV SLO obvezuje, da mora podpirati širjenje vednosti o drugih kulturah, ki so zastopane v Sloveniji, in njihovih predstavnikih.

Prav tako se je Slovenija z ratifikacijo okvirne konvencije Sveta Evrope za varstvo narodnih manjšin zavezala, da bo podpirala ohranjanje kultur in jezikov omenjenih skupnosti, je dodala.
Za oddajo bo po prehodnem obdobju, v katerem bodo predvajani prispevki, ki so jih sodelavke že pripravile, poskrbela sama. Odločitev Urbanije pa vidi tudi kot priložnost, da se uredi sistemsko sofinanciranje oddaje NaGlas! po vzoru drugih oddaj za manjšine in v duhu priporočil Sveta Evrope.

Oddaja je samo leto dni po prvem predvajanju postala najbolj gledana oddaja v svojem terminu. "Je odlično sprejeta tako pri skupnostih kot v strokovni javnosti, je tudi ena redkih, ki ves čas celotno vsebino pripravlja tudi za spletno stran rtvslo.si in za družbena omrežja," je poudarila.

V Zvezi zvez kulturnih društev Slovenije kot krovni organizaciji albanske, bosanske, črnogorske, hrvaške, makedonske in srbske skupnosti so ob tem tudi navedli, da je bila oddaja že na svojem začetku pred osmimi leti načrtovana samo v dolžini 20 minut na 14 dni. To je po njihovih besedah absolutno premalo programskega časa za pokrivanje vseh dogodkov, ki jih organizira več kot 100 društev.

Prekinitvi sodelovanja s honorarnimi sodelavkami oddaje nasprotujejo tudi v Zvezi hrvaških društev v Sloveniji in Bošnjaški kulturni zvezi Slovenije. V tej so navedli, da so na svetu vlade za vprašanja narodnih skupnosti pripadnikov narodov nekdanje SFRJ v Sloveniji že zahtevali, da se oddaja predvaja enkrat tedensko, da bi bila daljša in da bi ji bilo namenjenih več sredstev.

Podporo so izrazili tudi v Aktivu novinarjev Informativnega programa, kjer od vodstva pričakujejo, "da bo za novinarje, ki so najpomembnejši del oddaje, saj govorijo jezike manjšin, zagotovilo potrebna sredstva, saj bo oddaja, ki je raznolika in zanimiva tudi za širšo javnost, sicer preveč okrnjena". Vodstvu predlagajo, da urednica "skuša dodatna sredstva dejansko zagotoviti pri Uradu vlade za narodnosti in na ministrstvu za kulturo, pred tem pa financiranje – kot do zdaj – zagotovi samo."

Urbanija: Odločitev o ukinitvi honorarnih sodelavcev je sprejela urednica oddaje
V. d. direktorja Televizije Slovenija Uroš Urbanija se je na Twitterju odzval z besedami, da je odločitev o ukinitvi honorarnih sodelavcev oddaje NaGlas! sprejela urednica oddaje Saša Banjanac Lubej, ki je presodila, da lahko oddajo pripravi tudi sama. "To je bila torej njena odločitev, kar moram kot direktor sprejeti na znanje. Imela je namreč možnost, da se odloči, ali želi oddajo oblikovati sama in se ji posledično z normativi prizna 10 delovnih dni ali pa želi imeti pri oddaji honorarne sodelavke, posledično pa bi imela seveda občutno manj dela in se ji prizna pet delovnih dni. Po pogovoru z odgovorno urednico Jadranko Rebernik in odgovornim urednikom Rajkom Geričem se je odločila za prvo možnost, torej za urejanje oddaje brez dodatnih sodelavcev. Preostanek delovnih obveznosti pa bi opravila v okviru dnevno informativnega programa v skladu z navodili v. d. urednika notranjepolitične redakcije," je zapisal Urbanija.

Banjanac Lubej: navedbe Urbanije ne držijo
Na besede Uroša Urbanije se je odzvala Saša Banjanac Lubej, ki pravi, da ne držijo njegove navedbe, da naj bi se sama odločila za ukinitev honorarnih sodelavcev in da je imela dve možnosti - oddajo oblikovati sama ali imeti pri oddaji honorarne sodelavke. "Na sestanku, ki ga omenja, to sploh ni bilo na mizi. Čeprav je notranja komunikacija o konceptu oddaje in razlogih zanj potekala že skoraj mesec dni, sem danes prvič izvedela, da naj ne bi izpolnjevala normativov in da naj bi bila oddaja "vredna" 5 oziroma 10 delovnih dni. Zadnjih osem let sem ves čas ob delu za oddajo NaGlas! delala najprej za oddajo Intervju, bila nato urednica Dnevnika in nazadnje delala za Tednik. Zanimivo je, da vsa ta leta ni nihče niti z besedico omenil, da naj ne bi izpolnjevala normativov. Ta očitek se je prvič pojavil danes," je zapisala urednica oddaje.