Lani smo počastili stoletnico rojstva tega pomembnega slikarja 20. stoletja in v zadnjih štirih letih so tudi ob omenjeni priložnosti pripravili kar nekaj razstav. Trenutno je Mušičevo delo na ogled v Moderni galeriji, premier in ministrica pa sta si ogledala postavitev v beneškem muzeju Instituto Veneto di Scienze. Razstavljenih je okoli 90 del, slik in skic. Poudarek je na portretih in avtoportretih iz poznega obdobja, nastalih od leta 1975 naprej. Kritiki so posebej izpostavili serijo sivih avtoportretov, večina del pa je prvič na ogled javnosti.

Najbolj uveljavljenega umetnika slovenskega rodu v drugi polovici 20. stoletja v Evropi je samo v letu 2009 predstavljalo 12 samostojnih razstav, vsa preostala Evropa jih je v petih različnih državah imela osem. V Sloveniji smo ob tej priložnosti dobili spominske kovance in posebno znamko. Slovenska akademija znanosti in umetnosti je priredila dvodnevni strokovni seminar, raziskave zadnjih let pa so Mušiča postavile v novo luč tako v državi kot zunaj nje.

Mušičeva dela odprla obnovljeno Moderno galerijo
Največja razstava Mušičevih slik v tem stoletju je ravno že omenjena razstava v Moderni galeriji, kjer bo 170 slik in risb na ogled še do 28. februarja. Na njej je kustosinja Breda Ilich Klančnik predstavila umetnikova dela, ki jih hrani Moderna galerija, in bogato bero slik zasebnih zbiralcev. Edino stalno zbirko Mušičevih del pa hranijo v dvorcu Dobrovo v Brdih.

Ida Cadorin v spomin na svojega sopotnika
Leta 1925 rojena Mušičeva sopotnica Ida Cadorin je maja 2006 v slovenski galeriji A+A skupaj z Jeanom Clairom in Auroro Fonda pripravila manjšo razstavo Mušičevih slik. Decembra 2008 je s pomočjo publicistke Giovanne dal Bon napisala knjigo Doppio Ritratto, v kateri je popisala skupno življenje z možem v Benetkah in Parizu. V Ljubljani je razstavljala že v 60. letih. Z možem sta pogosto obiskovala Slovenijo, posebej Goriška brda.

Ida Cadorin je Mušičevo delo spremljala več kot 50 let. Tudi sama je slikarka, prevzela je psevdonim Barbarigo. Prihaja iz umetniške družine, saj je bil slikar že njen oče Guido Cadorin, mati Livia Tivoli pa pesnica. Cadorinova je včasih slikala geometrijske motive, gostilniške stole, krajine, portrete, v zadnjih letih pa risbe človečkov, ki jim pravi terrestri in gigante.