Jedro razstave bodo stvaritve zadnjih desetletij iz bogatega opusa tega pomembnega slovenskega kiparja, ki je v 81. letu starosti umrl v začetku letošnjega leta.

V kiparskem opusu Janeza Lenassija, ki je na Akademiji likovnih umetnosti v Ljubljani diplomiral leta 1951, je moč slediti jasno izraženi kontinuiteti umetnostne misli, ki se navezuje na različne pobude zahodnoevropskega modernističnega kiparstva. Zgodnja figurativna mala plastika v bronu in terakoti se je postopoma prelila v "abstraktne" kiparske oblike. Klesanje v kamen pa je postalo njegovo primarno kiparsko izrazilo, je v spremni besedi k razstavi zapisal umetnostni zgodovinar in kustos Gorenjskega muzeja Damir Globočnik.

Lenassi je bil leta 1961 med pobudniki mednarodnega kiparskega simpozija Forma viva v Seči pri Portorožu in Kostanjevici na Krki. Po zaslugi skoraj vsakoletne udeležbe na različnih kiparskih srečanjih in množice naročil za spomenike in javne plastike pa je postal eden osrednjih slovenskih avtorjev monumentalne javne, spomeniške ter simpozijske skulpture, pravi Globočnik, ki v Lenassijevih delih opaža zlasti občutek za kiparski volumen, jasno in vselej monumentalno kompozicijsko zasnovo, sintezo kiparskih in arhitekturnih elementov, simbiozo skulpture z okoljem ter posluh za posebnosti materiala.

Lenassijev vzornik je bil Jakob Savinšek, s katerim sta skupaj sodelovala na kiparskih simpozijih tudi zunaj slovenskih meja, v spomeniških skulpturah pa sta uveljavljala modernistične principe. Lenassijevi kipi, ki vedno ohranjajo trdno jedro in so pogosto dopolnjeni s starodavnimi ali vsaj starodavno zvenečimi simboli, predstavljajo eno izmed vrhunskih likovnih sintez naše umetnosti, je v katalogu razstave zapisal umetnostni zgodovinar Lev Menaše.