Foto:
Foto:
Japonski zenovski tempelj Kinkakudži
Pomembno vlogo v predstavi ima japonska ikonografija. Foto: EPA
Pihalni orkester Krka
Za novomeški orkester je sodelovanje z APT-jem velik izziv. Foto: Pihalni orkester Krka

Kot tretjo predstavo lani ustanovljenega Anton Podbevšek Teatra (APT) v Novem mestu pripravljajo premiero glasbene pravljice Sergeja Prokofjeva Peter in volk, ki bo 6. 5. ob 18.00. V režiji Nane Milčinski in Matjaža Bergerja se bo na odru zvrstilo več zvenečih slovenskih gledaliških imen, pripovedovalec zgodbe pa bo prej omenjeni Tomi M. Glasbo bo izvajal Pihalni orkester Krka pod vodstvom dirigenta Mira Sajeta.

Za "otroke" od šest do 99 let
Postavitev Petra in volka je po Bergerjevi presoji primerna za otroke, stare od šest do devetindevetdeset let. Raziskava spoštuje prvi vstop v gledališče in hkrati zavezuje. Narejena je po Prokofjevi partituri in avtorjevi želji po prepoznavanju glasbil. Berger meni, da čas nastanka pravljice, ruska dvajseta in trideseta leta, za skladatelje in umetnike ni bil najbolj ugoden. Zgodbo, v kateri volk požre račko, lahko beremo tudi drugače, meni režiser. V živalski vrt odpeljani volk je lahko metafora ali motiv za skladatelja, ki ga pošljejo v Sibirijo, umaknejo iz javnega življenja ali kako drugače odstranijo.

Tomi M. kot Bowie ali Sting?
Berger je povedal še, da se pri vajah poskušajo igrati s slikami in zvokom ter raziskovati zmogljivost ključnih glasbil. V igralskem smislu so si želeli zgodbo potujiti in ji dati občutek nemega filma z glasbeno spremljavo. Berger, ki je preštudiral večino dosedanjih pristopov, na primer posnetek Davida Bowieja, Stinga in Sira Johna Gielguda, meni, da je pristop Tomija M. povsem primerljiv, saj ima velik igralski potencial, njegova naracija je ravno to, kar so iskali.

V drugihh nastopajo Matevž Biber kot Peter, Vincent Lotos Šparovec je volk, Mojca Funkelj je račka, Julija Kambler ptička, Nina Kobčaver mačka, babica je Štefka Drolc. Berger in Nana Milčinski sta skupaj izdelala prostor, kostume je po japonski tradiciji ukrojil Alan Hranitelj, pravljico pa so postavili v japonski zen vrt oziroma gozd.

Neklasična pravljica brez poduka in srečnega konca
Po Bergerju gre pri predstavi za razmerje med transformacijo igralca v mačko, volka, ptico, po drugi strani je to tradicija japonske ikonografije poznega srednjega veka. Po mnenju sorežiserke Nane Milčinski naj bi predstava Peter in volk delovala kot umetniška akcija s 34-članskim orkestrom, dirigentom, igralci, alpinistko in gimnastičarko.

Ker gre za neklasično pravljico brez poudarjenega poduka in srečnega konca, so se ustvarjalci odločili za zvočno polno in vizualno očiščeno izvedbo, dirigent Miro Saje pa je dejal, da se glasba, pisana za simfonični orkester, s primarno vlogo pihal, trobil in tolkal stika s pihalnim orkestrom. Premieri bo v maju sledilo več ponovitev.

APT letno pripravlja po eno plesno, otroško, postdramsko ali dramsko in glasbeno predstavo, je še povedal Berger. Raziskovanje gledališkega jezika pa je notranji pogoj vseh štirih produkcij.