Časopis Slovenec je 7. avgusta 1931 prinašal vest z zanimivim naslovom: "Kam gre naš opij", v katerem so bralcem predstavili nekaj osnovnih informacij o jugoslovanskem izvozu opija v prvih šestih mesecih leta 1931.

Serija Poletje 1931
Serija Poletje 1931 prinaša kratek pregled pomembnejših, pa tudi povsem vsakdanjih dogodkov, ki so odmevali v naših krajih in zunaj meja domovine, pred devetdesetimi leti oziroma natančneje poleti leta 1931. Besedilo v narekovajih je iz izvirnih časopisov iz tistega časa (Slovenec, Slovenski narod, Jutro, Jugoslovan in Mariborski večernik "Jutra"), ki so vsi dostopni na spletnih straneh Digitalne knjižnice Slovenije.

Kam gre naš opij?
Besedilo iz današnjega prispevka je bilo prvotno objavljeno v časopisu Slovenec 7. avgusta 1931: "Belgrad, 6. avg. V toku prvega polletja 1931 se je iz naše države izvozilo skupno 11.024 kilogramov sirovega opija, in sicer 8.291 kg v ameriške Združ. države, 1.920 kg v Francijo, 225 kilogr. v Nemčijo, 200 kg na Norveško, 170 kg v Češkoslovaško, ostalo pa na Madjarsko, v Avstrijo, Italijo, Poljsko in Holandsko. Na hamburški borzi je notiral sirovi opij (turški lip) 7 do 9 angleških šilingov kakovosti 12% morfija. Zadnjo mesece je cena padla izpod 7 šilingov [približno 20 evrov v današnjem denarju] na 6,9 šilinga."

Uporaba opija
Uporaba opija (posušen izcedek iz glavic vrtnega maka) je bila v preteklosti precej razširjena, saj ima opij močne protibolečinske učinke. Tudi danes se uporablja v farmacevtski industriji pri izdelavi analgetikov in drugih zdravil. Še nekoliko bolj pa je razširjena njegova nezakonita uporaba, saj se iz opija lahko proizvede heroin.

_{Rok Omahen je dokumentalist-raziskovalec iz TV arhiva in dokumentacije RTV Slovenija. rok.omahen@rtvslo.si}