Nastane spomenik, ki pa ni samo kiparsko delo, zaznamovano s svojimi simbolnimi elementi in estetsko formo, ampak je prava arhitektura, ki ima tudi povsem jasno izdelano funkcionalno vrednost.

Mobilni propagandni stolp
Spomenik tretji internacionali je ruski konstruktivist Vladimir Tatlin v letih 1919 in 1920 zasnoval kot nekakšno mobilno skulpturo, ki je služila več ciljem. Osnovno obliko daje spomeniku dvojna spirala, po kateri bi se obiskovalci do vrha povzpeli s pomočjo cele vrste mehanskih naprav. Znotraj okvirja pa si je Tatlin zamislil tri ogromne geometrične strukture. Na dnu naj bi stala kocka, katere prostor bi bil namenjen predavanjem, konferencam in raznim kongresom. Umestitev kocke pa ne bi bila povsem statična, saj bi se okoli svoje osi zavrtela enkrat letno.

V središči konstrukcije bi stal stožec, ki bi bil namenjen različnim aktivnostim, vrtenje okoli svoje osi pa bi zaključil v mescu dni. Stekleni cilinder je bil zamišljen kot informacijski center, v katerem bi preko telegrafa, radia in zvočnika objavljali novice ter manifeste, okoli svoje osi pa bi se zavrtel enkrat dnevno. Na cilinder so nameravali namestiti še ogromen ekran na prostem.

Celotna struktura je bila torej zamišljena kot nekakšen propagandi stolp in hkrati radijski oddajnik, kar ustreza temu, da je bil konstruktivizem v službi sovjetske propagande.

Približno 400 metrov visok spomenik naj bi postavili v Petrogradu po boljševistični revoluciji leta 1917, zaznamoval pa naj bi glavne prostore in spomenik Kominterne, ki je v Moskvi začela delovati 2. marca leta 1919.

Stolp, ki bi zasenčil celo Eifflov stolp
Stolp, ki ni bil nikoli postavljen, naj bi tvorili industrijski materiali - železo, steklo in jeklo, ki naj bi poleg oblike in funkcionalnosti predstavljali simbol moderne dobe. Zamislili so si ga kot spomenik, v primerjavi s katerim bi bil še Eifflov stolp videti majhen. Tako ambiciozen projekt, ki bi zahteval ogromne količine jekla in drugega materiala, pa je bil v takratni revolucionarni Rusiji povsem neizvedljiv.

Kot del scenografije pokristjanjevanja Slovencev
Leta 1986 je spomenik doživel rekonstrukcijo kot del scenografije predstave Krst pod Triglavom Gledališča sester Scipion Nasice, skupine, ki je delovala v okviru NSK-ja (Neue slowenische Kunst) pod vodstvom Dragana Živadinova. Predstavo so postavili na oder Cankarjevega doma, velja pa za najveličastnejši projekt NSK-ja, v katerem so sodelovale vse njegove skupine - skupina Laibach je prispevala zvok, Irwin pa scenografijo.

V Krstu pod Triglavom so nemško pokristjanjevanje Slovencev v 9. stoletju predstavili s pomočjo 62 monumentalnih slik oziroma prizorov, ki temeljijo na poganskih, mitoloških in avantgardističnih motivih. Med temi pa je bila tudi rekonstrukcija Tatlinovega osnutka.

Maja Kač