Potem ko je predsednik Ilham Alijev menda izrazil svojo zaskrbljenost nad tem, kako se njegova država in islam predstavljata na najpomembnejšem svetovnem forumu za sodobno umetnost, sta letošnji prispevek te kavkaške države prekrili neugledni rjuhi. Prva uradna razlaga je bila, da se je eksponat poškodoval med transportom in da ga bodo popravili, viri z bienala so pripovedovali drugačno zgodbo: šlo naj bi kar lepo za cenzuro.

Kaj je torej tako spornega?
Pod rjuhama se skrivata kipa Aidan Salakhove, Waiting Bride (Čakajoča nevesta, 2010-2011), kip ženske, ki je od glave do peta zavita v črno tančico, in Black Stone (Črni kamen), reinterpretacija svetega kotnega kamna Kaabe, "božje hiše" v Meki v ovoju iz belega marmorja, zaradi česar vse skupaj spominja na obliko vagine.

Dan pred odprtjem paviljona si je razstavo ogledal azerbajdžanski predsednik, ki s tem, kar je videl, ni bil zadovoljen, je za The Independent povedal predstavnik bienala. "Najbolj ga je zmotila marmornata replika svetega črnega kamna, ki ga muslimani poljubijo na koncu romanja v Meko. Zdela se mu je žaljiva do islama. Zdaj se trudijo 'skuhati' uradno zgodbo, da bi se izognili škandalu in vpisu v zgodovino kot edina država, ki je svoj lastni paviljon cenzurirala že dan pred odprtjem."

Tudi umetnica sama je najprej podajala drugačno različico poteka dogodkov: "Kipe sem pokrila zaradi določenih tehničnih težav, ki so nastale med transportom eksponatov." Salakhova, ki je lastnica galerij v Moskvi in Bakuju, s svojim ustvarjanjem načenja teme v zvezi z žensko seksualnostjo in razmnoževanjem. Azerbajdžanski paviljon se sicer predstavlja s skupinsko razstavo, ki združuje delo šestih umetnikov.

In vendar ni bil kriv "transport"
Nato je kustosinja paviljona Beral Madra podala še eno uradno izjavo: sporni deli so odstranili z razstave, ker je ministrstvo za kulturo ocenilo, da sta "škodljivi za ugled države". Madra dodaja še, da "so oblasti ali pa njihovi svetovalci narobe razumeli koncept skulptur" in da bo cenzura javni podobi države škodovala bolj, kot bi ji sami umetnini, če se ju ne bi nihče dotikal. Svojega mnenja sicer ni uspela uveljaviti, poudarja pa, da v svoji tridesetletni karieri še ni bila priča takšnemu konfliktu.

Neprijetne teme
Zdi se, da se je predsednik skušal izogniti jezi najbolj ortodoksnih muslimanov, obenem pa Azerbajdžan predstaviti kot sekularno državo. Spletna izdaja ruskega časopisa Snob poroča celo, da je kip ženske s tančico prekril on sam, češ da to ne more predstavljati odnosa sekularne države do žensk. Alijev menda prav tako ni silen oboževalec skic in risb Salakhove, ki minarete upodablja kot izrazite falične simbole.

Z nafto bogata azijska republika, ki ji že od osamosvojitve izpod okrilja Sovjetske zveze predseduje ista družina, se letos na beneškem bienalu predstavlja tretjič. Prva dama Mehriban Alijeva se dejavno zavzema za promocijo azerbajdžanskih sodobnih umetnikov in menda je bila spomladi celo navzoča na odprtju modne revije svojih rojakov v Parizu. njena osebna zbirka bo menda osnova za zbirko novega muzeja moderne umetnosti v Bakuju.