Prva znana upodobitev smučarja je nastala 3500 let pred našim štetjem, izklesana je bila v skalo na severu Norveške. Le 300 let mlajše so najstarejše ohranjene smuči, ki jih hranijo na Švedskem, so kustosi zapisali v publikaciji, ki spremlja razstavo. Ta se sicer osredotoča predvsem na razvoj smučanja na Slovenskem, o katerem že leta 1689 piše Janez Vajkard Valvasor, ki je opisal bloške smučarje.

Bločani so svoje doma narejene smuči uporabljali za različne opravke. Z njimi so se podali v vas, gostilno, trgovino, k maši in na lov, prav tako so nosili tudi novorojence h krstu in pokojnike na pokopališče. Ob tej vsestranski uporabnosti je mladina kmalu odkrila tudi zabavno plat smuči in jih začela uporabljati za spuščanje s hribov.

Prvi slovenski smučarski klub leta 1920
Vendar so na Slovenskem do prve svetovne vojne smučali le posamezniki in manjše skupine, ki so širile znanje in veselje do belih strmin. Ob začetku prve svetovne vojne pa so se nekateri vojaki udeležili smučarskih tečajev in prinesli opremo ter znanje tudi v naše kraje.

Leta 1920 je bil ustanovljen prvi slovenski smučarski klub, leta 1930 pa Slovenska smučarska zveza. Leta 1934 je Planica postala eno izmed svetovnih središč smučarskih skokov. K širjenju povojnega smučanja sta veliko prispevali tudi tovarni športne opreme Elan in Alpina.

Pokal Loka bo gostil tekmovalce iz 33 držav
Pomembno smučarsko središče na Slovenskem je postala Škofja Loka z Loškim hribovjem. Smučišče za Gradom so leta 1966 opremili z dvema žičnicama, štiri leta pozneje pa je žičnici dobilo še smučišče na Starem vrhu. Takrat se je začela zlata doba loškega smučanja, ko je bila ustanovljena tudi alpska šola smučanja.

Ob tisočletnici Škofje Loke leta 1973 je bilo prvič organizirano mednarodno otroško tekmovanje Pokal tisočletnice Loke, ki se je pozneje preimenovalo v Pokal Loka. Letošnje, že 38. tekmovanje, ki se bo začelo v petek, bo gostilo tekmovalce iz rekordnih 33 držav.