Kustosi muzeja, ki hrani največ del svojega rojaka, obiskovalcem poskušajo pojasniti, kako je japonska umetnost vplivala na postimpresionista Vincenta van Gogha in na nekatere druge umetnike v drugi polovici 19. stoletja.
Ženske iz Tokia in Pariza, Čuda cesarske Japonske ter Preobrazba Tokaida bodo odprte do 22. oktobra. Moda japonske umetnosti se je v Franciji razširila v 19. stoletju, v drugi polovici tega stoletja pa je navdušila veliko impresionističnih slikarjev, ki so v likovno ustvarjanje vnesli kar nekaj japonskih prvin. Degas, Monet, Manet, Renoir in Pissaro so pahljače poslikavali v japonskem slogu ter slikali svoje družice v japonskih oblačilih. Malo kasneje je Vincent van Gogh tudi sam začel zbirati dela japonskih umetnikov in je v svojih pismih bratu Theu večkrat zapisal, da bi motive rad vključil v svoje delo.Japonska se je leta 1854 spet odprla svetu in Evropejci so željno spoznavali japonsko umetnost. Veliko pozornosti so na razstavah v Parizu v letih 1867, 1878 in 1889 požele grafike japonskih umetnikov.
Kako so živele Japonke v 19. stoletju?
Razstava Ženske iz Tokia in Pariza skuša razložiti, kako je japonska umetnost pustila pečat na slikah in litografijah umetnikov, ki so bili konec 19. in v začetku 20. stoletja v Parizu združeni v postimpresionističnem gibanju Les Nabis. Pierre Bonnard, Maurice Denis, Edouard Vuillard in tudi Henri de Toulouse Lautrec so se "učili" pri Japoncih in si pri njih sposodili tudi motive. Postavitev Ženske iz Tokia in Pariza upraviči svoje ime tudi s kimoni, haljami, priborom za osebno nego in glasbili, ki ponujajo vpogled v vsakdanje življenje Japonk v drugi polovici 19. stoletja.
Čuda cesarske Japonske so prišla iz Velike Britanije
"Lepota japonske kulture je v njeni ljubezni do narave. In ravno to najbolj povezuje van Gogha z Japonsko, saj je tudi v njegovi umetnosti čutiti to ljubezen," je povedal britanski zbiratelj Nasser David Khalili, ki je del svoje zbirke posodil amsterdamskemu muzeju. Približno 200 kosov, med njimi so porcelanske vaze, pohištvo, žare, šatulje, kipi in celo kredence, je bilo izdelanih med letoma 1868 in 1912, ko je Japonski vladal "razsvetljenski" cesar Meiči. To so bila leta, ki so prinesla hiter napredek in možnosti tudi japonski umetnosti, zahodni svet pa jo je šele začenjal spoznavati. Khalilijeva zbirka naj bi bila največja zasebna zbirka japonskih umetnin iz Meičijevega obdobja.
Po cesti od Eda do Kjota
Preobrazba Tokaida pa je fotografska razstava, ki se poklanja eni izmed petih cesarskih cest, ki so povezovale Edo, današnji Tokio, in Kjoto. Približno 500 kilometrov dolga cesta Tokaido vodi po vzhodni obali otoka Honšu - ime Tokaido pomeni "vzhodna morska pot", na njej pa je bilo 53 postaj, kjer so se popotniki in njihovi konji lahko okrepčali in spočili. Danes je "koridor" Tokaido eden najbolj prometnih delov Japonske, saj prestolnico prek Kjota povezuje z Nagojo in Osako. 53 postaj je v 30. letih 19. stoletja na 53 grafikah narisal že Japonec Ando Hirošige, v Amsterdamu pa so na ogled fotografije Nizozemca Guusa Rijvena, ki je Tokaido obiskal in fotografiral pred kratkim. 53 Hirošigovih in 53 Rijvenovih cestnih postaj je v muzeju postavljenih druga ob drugi.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje