Na razstavi Upodobljevalke domišljije - Slikarke, ilustratorke sledijo organizatorji kontinuiteti ženske likovne ustvarjalnosti na tem področju. Gostujoča razstava je tako v znamenju ženskih imen - Marlenke Stupice, Marije Lucije Stupice, Ančke Gošnik Godec, Jelke Reichman, Jelke Godec Schmidt, Marjance Jemec Božič, Irene Majcen, Suzane Bricelj, Mojce Cerjak, Polone Lovšin, Mojce Osojnik, Liljane Praprotnik Zupančič, Maše Kozjek, Ane Razpotnik Donati, Ane Košir, Alenke Sottler, Maje Šubic, Kamile Volčanšek, Kristine Krhin, Andreje Peklar, Petre Varl, Dunje Zupančič, Rože Piščanec, Melite Vovk, Lidije Osterc, Zdenke Borčič Golob, Alenke in Marije Vogelnik, izbor njihovih izvirnih ilustracij pa predstavlja generacijsko soočenje številnih različnih pristopov, tako s kronološkega kot vsebinsko-stilistično-tehnološkega vidika.

Več kot sto let ženske ilustracije
Umetnice, med katerimi najdemo Ivano Kobilico, Rozo Strnen Klein in Maro Kralj, so se z ilustracijo ukvarjale že na začetku 20. stoletja, čeprav je prevlada na tem področju še vedno pripadala moškim. V tem času so bila tovrstna dela namenjena predvsem odrasli publiki.S spremembe so se zgodile po drugi svetovni vojni, ko je postala ilustracija del socialističnega vzgojnega koncepta in kot taka namenjena predvsem otrokom. To je spodbudilo premik k specializiranemu poklicu ilustratorja in ilustratorke ter močan porast števila žensk, ki so se s tem poklicem tudi ukvarjale.

Od modernizma k pravljičarkam
Z razvojem mladinske ilustracije po drugi svetovni vojni so slovenske likovne umetnice prevzele pomembno vlogo prav na tem področju, ki je veljalo za odrinjeno od glavnih tokov umetnost, in dosegle številne pomembne uspehe. Z ilustracijo so se ukvarjale nekatere najbolj zanimive slikarke tistega časa in vanjo prinesle govorico modernizma, ki so jo nadgradile s čudovito tankočutnostjo, humorjem, včasih pa tudi z ostrino.

Sledila je nova generacija ustvarjalk, ki so zaradi svoje mednarodne prepoznavnosti in specifike prinesle ime Ljubljanska ilustratorska šola, v slovenski literaturi pa so poznane pod vzdevkom 'pravljičarke'. S svojim delom, v katerem se vračajo k realističnemu ali idealiziranemu upodabljanju, za katerega so prejele tudi številna domača in mednarodna priznanja, so pravljičarke zagotovile avtorski ilustraciji v Sloveniji možnosti za nadaljnji razvoj.

Kaj prinašajo nove generacije?
Mlajše generacije ilustratork na eni strani nadaljujejo tradicijo uspeha pravljičark, na drugi pa se pogumno lotevajo tudi eksperimentov in znova vpeljujejo abstraktno govorico visokega modernizma ali pa se poigravajo s popkulturo in načeli oblikovanja.

Z bogatim spremljevalnim programom
Razstava ponuja na ogled tudi avtorski knjigi slovenskih vizualnih umetnic Irene Pivke (Dnevnik 012) in Kiki Omerzel (Pravljice za lahko noč), organizatorji pa so pripravili tudi bogat spremljevalni program, ki med drugim obsega Dokumentarne portrete ilustratork iz arhiva RTV (2. 10.), Pravljično ReŠetanje za otroke (3. 10.) in Projekcijo kratkometražnih animiranih filmov slovenskih ilustratork (4. 10.).

Razstava je nastala v organizaciji Mednarodnega festivala sodobnih umetnosti Mesta žensk v sodelovanju s Slovenskim etnografskim muzejem in pomočjo revije Ciciban, Pošte Slovenije, RTV Slovenije, festivala Animateka in Tipsi.