France Mihelič je mestu Ptuj in ptujskemu muzeju leta 1992 poklonil večino svojih najboljših grafičnih listov iz obdobja po drugi svetovni vojni, zbirko pa so po slikarjevi smrti njegovi dediči dopolnili še z nekaj grafikami ter z 2.440 risbami in s 97 skicirkami.

Leta 1907 v Virmašah pri Škofji Loki rojeni umetnik je študiral v Zagrebu pri profesorjih Jozu Kljakoviću, Maksimilijanu Vanki, Tomislavu Krizmanu, Vladimirju Beciću in Ljubu Babiću. Leta 1936 je bil imenovan za profesorja risanja na ptujski gimnaziji in tako je v tem mestu bival še naslednjih pet let. Med vojno se je pridružil partizanskim vrstam, v tem obdobju je večino časa preživel na Dolenjskem in v Beli krajini. Mihelič velja za najizrazitejšega in izvirnega slovenskega mojstra fantastike in je eden glavnih predstavnikov partizanske umetnosti.

Privlačnost kurentovega lika
Sledi življenja na Ptuju so močno vidne v Miheličevem ustvarjanju, saj sta ga navdušila mokrotni svet v vaseh ob Dravi in demonski lik kurenta, ki preganja zimo. Podoba te pustne maske je prerasla v univerzalno demonsko figuro, ki v sklenjen krog povezuje življenje in smrt v poznejših delih Franceta Miheliča, ki je umrl leta 1998 v Ljubljani.

Razstava France Mihelič: Tapiserije, slike, grafike, risbe je uvod v nadaljnje strokovno sodelovanje med Pokrajinskim muzejem Ptuj – Ormož in Loškim muzejem iz Škofje Loke, ki jima je skupna bogata umetnikova likovna zapuščina.

Glasbeni gost drevišnjega odprtja ob 18. uri bo Aleš Cvetko z Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj na harmoniki pod mentorstvom Marjete Babič. Razstava bo na ogled do 25. oktobra.