Razstava je bila premierno predstavljena leta 2016 v zagrebški Gliptoteki, kjer je požela velik uspeh in odlične kritike, saj je bila prva, ki je obravnavala pomen golega telesa v opusu hrvaškega kiparja in arhitekta Ivana Meštrovića. Razvoj te tematike v njegovih skulpturah in risbah, ki so nastajale v obdobju od leta 1903 do 1946, so raziskali kustosi Dalibor Prančević, Barbara Vujanović in Zorana Jurić Šabić.
Telesnost in erotiko v njegovem opusu so opazovali vsak s svojega vidika, nato pa izbrali dela za razstavo, ki bo zdaj v nekoliko modificirani obliki na ogled v Ljubljani. Prančević je v Meštrovićevem opusu raziskal nelagodnost telesa, problematiko golote, estetiko "grdega" in afirmacijo drugega.

Barbara Vujanović je po njenih besedah na umetnikova dela pogledala z vidika klasičnega dojemanja telesnosti, njegove interpretacije antične in renesančne tradicije, ki je sicer prežeta s sodobnimi smernicami evropskega neoklasicizma in drugimi slogovnimi težnjami. Zorana Jurić Šabić pa se je posvetila ženskemu aktu, idealu feminilnega. "Njegova želja je bila prikazati življenje v vseh svojih resničnostih," je povedala.

Na ogled 50 Meštrovićevih del
Do 20. maja bo tako mogoče videti okoli 50 del, kipov in risb iz zbirk kiparjevih naslednikov ter iz fundusov Ateljeja Meštrović, Gliptoteke in grafičnega kabineta Hrvaške akademije znanosti in umetnosti iz Zagreba ter Galerije Meštrović in Galerije umetnin iz Splita. Njegova dela, med njimi znameniti Vodnjak življenja, je v Galerijo CD-ja umestil Filip Beusan, ki je skulpture, njihov volumen in lepoto želel prikazati v različnih svetlobnih dimenzijah.
Meštrovićeve skulpture pogosto predstavljajo resnične ljudi, na primer njegovo mater, znance z vasi, prijatelje, celo berača v Rimu, je pojasnil kiparjev sin Mate, ki je bil prav tako med očetovimi "portretiranci". Očetovo delo je po sinovih besedah zgodba njegovega življenja: "Menil je, da vsaka stvaritev izvira iz erotike."

Izšolal je številne slovenske kiparje
Meštrović je za slovensko umetnost pomemben kot profesor v Zagrebu, kjer so se šolali številni slovenski kiparji in nato po drugi svetovni vojni prevzeli profesuro na novoustanovljeni ljubljanski akademiji. Prijateljeval je tudi z Jožetom Plečnikom, zato jo po njenih besedah veseli, da so lahko njegova dela pripeljali v Ljubljano, je pojasnila vodja razstavnega programa Nina Pirnat Spahić.
"Ko boste videli razstavo, boste spoznali, da je to nedvomno velik dogodek za Cankarjev dom," je prepričana njegova direktorica Uršula Cetinski.
Zablestel z Vodnjakom življenja (1906)
Meštrović (1883-1962) se je rodil v Dalmaciji, študiral pa je na Dunaju, kjer je sodeloval s secesijskim gibanjem. Leta 1906 je razstavil svoj Vodnjak življenja in požel veliko slavo, nato je v 20. in 30. letih nizal odmevne razstave v svetovnih umetniških metropolah ter se redno vračal v domovino, kjer je zasnoval in izdelal vrsto monumentalnih skulptur in spomenikov. Po letu 1947 je živel v ZDA, kjer je tudi umrl.
Po drugi svetovni vojni je njegovo delo poniknilo v pozabo, znova pa so ga ovrednotili šele v 80. letih. Hrvaški in tuji umetnostni zgodovinarji se strinjajo, da je izklesal nekaj najlepših ženskih aktov v kiparstvu 20. stoletja, v katerih je izrazil vso svojo bujno sredozemsko čutnost.