Verjetno osrednje delo razstave; Dürerjev avtoportet s študijo roke in blazino iz leta 1493. Na hrbtni strani je narisanih šest blazin. Foto: The Metropolitan Museum of Art
Verjetno osrednje delo razstave; Dürerjev avtoportet s študijo roke in blazino iz leta 1493. Na hrbtni strani je narisanih šest blazin. Foto: The Metropolitan Museum of Art
Jež, kot ga je nekje pred letom 1584 v tehniki akvarela in gvaša narisal Hans Hoffman.
Jež, kot ga je nekje pred letom 1584 v tehniki akvarela in gvaša narisal Hans Hoffman. Foto: The Metropolitan Museum of Art
Album s podobami turnirjev in parad v Nürnbergu je nastal nekje med poznim 16. in zgodnjim 17. stoletjem.
Album s podobami turnirjev in parad v Nürnbergu je nastal nekje med poznim 16. in zgodnjim 17. stoletjem. Foto: The Metropolitan Museum of Art

V omenjenem muzeju je trenutno na ogled razstava z naslovom Dürer in naprej. Risbe iz Srednje Evrope v Metropolitanskem muzeju umetnosti, 1400-1700. Letnici zamejujeta precej dolgo časovno obdobje v zgodovini umetnosti, od prvih renesančnih nastavkov (v severni Evropi so se ti zaradi zakoreninjenosti gotike pokazali nekoliko kasneje kot v Italiji), prek njenega vrhunca, izteka in vse čez baročno umetnost.


Gre za prvo postavitev, ki se osredotoča na tisti del muzejske zbirke, ki hrani risbe prvih stoletij novoveške centralne Evrope. Marsikatero teh so preuredili v zadnjih dveh desetletjih. Na eni strani jd poudarek na umetnikih poznega 16. in celotnega 17. stoletja, na drugi pa na nemških ribah poznega 15. in zgodnjega 16. stoletja. To je bil Dürerjev čas (rodil se je leta 1471 in umrl 1528), obdobje prehoda enega stoletja v drugega, ko je Evropa trepetala pred morebitnim koncem sveta, bojazni pa v svojem delu niso skrivali niti umetniki. To je bil čas, ko je v Italiji renesančna umetnost že prešla v visoko fazo in se prevešala v pozno, Dürer pa je ravno ob prelomu stoletij odpotoval v zibelko renesančne umetnosti in odkrival nove dosežke svojih italijanskih kolegov ter jih 'uvozil' na sever.
Kako se je kalil Dürer in kako je on vplival naprej
Ob Dürerjevih delih so na razstavi postavljene risbe mojstrov, kot je bil Hans Holbein st., oče slavnega slikarja angleškega dvora, pa tudi njunih manj znanih sodobnikov. Dürer je predstavljen kot del generacij umetnikov, ki so se urili v delavnicah s poudarkom na natančnosti umetnikove roke, po drugi strani pa osvetljuje razstava Dürerjev vpliv na mlajše generacije.
Albrechta Dürerja trenutno predstavljajo tudi v Nürnbergu.

Mojstrsko upodabljanje plastičnosti človeške figure s preigravanjem s svetlobe in sence ponazarjajo dela Jacoba Matthiasa Weyerja, Joachima von Sandrart in Conrada Meyerja. Vpliv sodobnikov na Dürerjevo delo kažejo risbe Martina Schogauerja, ki ga je prvi močno spoštoval. Njegovo delo Moški s klobukom, nastalo je malo pred 1480, kaže fino senčenje s križnim črtkanjem, ki se ga je rad posluževal tudi Dürer, kar je jasno razvidno na delu Umetnikova roka in blazina iz leta 1493.
Poleg nemških del so razstavljene tudi risbe, ki so v odgovarjajočem obdobju nastale v Švici, Avstriji in na Češkem. Te ne osvetljujejo le likovnih smernic tistega časa, ampak tudi umetnike 'zvezdnike' (ravno z renesanso stopijo umetniki iz anonimnosti; pravzaprav že nekoliko prej, vendar z novim vekom postane umetnik izredno cenjen poklic), ki so morda danes v površnih pregledih zgodovine likovne umetnosti spregledani.