V muzeju so, kot je povedala vodja projekta Španska mojstra v Ljubljani Marija Skočir, z obiskom zelo zadovoljni, računajo pa na še približno 1.000 obiskovalcev. Kot je še povedala Skočirjeva, je številka 14.000, glede na število prebivalcev Ljubljane, precej visoka, tako da je razstava resnično dosegla njihova pričakovanja.

Sicer pa računajo, da bodo s projektom Španska mojstra v Ljubljani, v okviru katerega je bila od 14. januarja pa do konca februarja v Jakopičevi galerija postavljena še razstava del španskega umetnika Antonija Claveja, pritegnili skupaj 20.000 obiskovalcev. "Clave je dosegel 5.000 obiskovalcev, Picasso jih bo gotovo 15.000," je dejala.

"Picasso v Ljubljani nekaj pomeni"
Profil obiskovalcev je zelo raznolik. Najprej so si prišli razstavo pogledat tisti, ki jih Picassovo ustvarjanje resnično zanima, poznavalci in ljubitelji kulture. "Potem ko je razstava dalj časa na ogled, veliko smo vložili tudi v njeno promocijo, pa je postala razstava Picassa nekaj, kar je treba videti," je pojasnila Skočirjeva in dodala: "Picasso v Ljubljani nekaj pomeni, veliko obiskovalcev smo imeli tudi z drugih koncev Slovenije."

Šolskih skupin so v muzeju našteli okrog 150, ob njih so bile skupine Univerze za tretje življenjsko obdobje in raznih društev. Prost vstop so omogočili številnim ustanovam, kot so zavodi za usposabljanje invalidne ali slepe in slabovidne mladine. Razstava je bila namreč skupaj z vodstvi prilagojena obiskovalcem s posebnimi potrebami. Tujcev je od pet do deset odstotkov obiskovalcev razstave. Zelo dobro so bile obiskane tudi spremljevalne dejavnosti - štiri predavanja in filmski večeri, veliko obiskovalcev je bilo tudi ob kulturnem prazniku, 8. februarju, čeprav vstop na razstavo ni bil brezplačen.

Na razstavi Pablo Picasso: Bikoborbe. Mit. Eros. je predstavljenih 12 ciklov in nekaj posameznih grafik, skupaj okrog 90 listov. Med razstavljenimi cikli velja omeniti Vollardovo suito, izjemni grafični cikel, ki ga likovna stroka uvršča med največje dosežke grafične umetnosti 20. stoletja, La Tauromaquio in Ovidove Metamorfoze. Razstavljene so tudi številne knjižne ilustracije. Dela za ljubljansko razstavo je posodila galerija Fetzer iz Nemčije.