Okroglo obletnico bodo slavili s postavitvijo občasne razstave (r)Evolucija muzeja 1948-2018, ki bo obiskovalce popeljala skozi štiri obdobja muzeja. Razstava bo združila najimenitnejše muzejske predmete, ki poosebljajo nacionalno zgodovino 20. stoletja, obogatena bo s fotografskim gradivom. Z njo se muzej pridružuje Evropskemu letu kulturne dediščine.

Ob tej bodo med drugim v okviru sodelovanj pri evropskih projektih predstavili zgodbe o begunstvu v Evropi in postavili še razstavo V iskanju svobode, ki se bo osredotočila na dogajanje v letu 1968, od katerega letos mineva prav tako okroglih 50 let.

Sprehod skozi štiri obdobja muzeja
Tri leta po ustanovitvi muzeja v letu 1948 je torej sledila selitev v Cekinov grad, kjer je bila leta 1955 odprta prva stalna razstava o narodnoosvobodilni vojni v Sloveniji. V obdobju Muzeja narodne osvoboditve je bila zbiralna politika usmerjena predvsem na obdobje druge svetovne vojne. Leta 1960 so jo razširili na gradivo za obdobje pred letom 1941 in po letu 1945, s čimer je muzej pridobil prve kustose za povojno socialistično graditev in predvojno delavsko gibanje. Že v 50. letih minulega stoletja pa sta začela delovati tudi fototeka s fotolaboratorijem in konservatorsko-restavratorska služba za papir in kovine, so zapisali v muzeju.

Vojna, delavsko gibanje in socialistična izgradnja
Z letom 1962 je torej nastopilo preoblikovanje v Muzej ljudske revolucije, pri čemer so razstave tematsko in časovno razširili na obdobje predvojnega delavskega gibanja, predstavitev zgodovine institucije in drugo. Šele v 80. letih minulega stoletja je muzej dokončno presegel usmerjenost v zbiranje, preučevanje in razstavljanje gradiva, vezanega le na drugo svetovno vojno, delavsko gibanje in socialistično izgradnjo.

Zajetje celotnega 20. stoletja
Z nastankom Muzeja novejše zgodovine v letu 1994 se je področje delovanja muzeja razširilo na tako rekoč celotno 20. stoletje. Junija 1996 je bila odprta nova stalna razstava Slovenci v 20. stoletju, ki je na takrat sodoben način predstavila politične, gospodarske, vojaške, kulturne in druge dogodke ter vključevala življenje na slovenskem ozemlju od prve svetovne vojne do leta 1996.

Leto 2001 je muzeju prineslo polno ime, pod katerim ga poznamo danes, torej Muzej novejše zgodovine Slovenije. Danes se v muzeju posvečajo 20. stoletju in prikazovanju zgodovinskega obdobja od leta 1914 do danes. Stalno razstavo Slovenci v 20. stoletju postopoma posodabljajo v skladu s sodobnimi muzeološkimi trendi, pri postavljanju občasnih razstav pa sledijo spremembi fokusa na ljudi ter osebne zgodbe in predmete. K muzeju sodita tudi dislocirana enota Brestanica na gradu Rajhenburg in Odprti državnimi depoji v Pivki.

O aktualnih medijskih podobah begunstva
Letošnji program muzeja prinaša tudi mednarodno občasno razstavo Biti begunec: evropska zgodba. Postavitev želi z izbranimi predmeti in zgodbami, ki jih ti pripovedujejo, graditi kolektivno naracijo zavedanja, da je begunstvo v evropskih družbah prisotno že stoletja. Begunstvo kot izkušnja in kot pripoved sega globoko v družinske zgodovine in je prisotno v lokalnih naracijah skupnosti, vendar je do zdaj težko našlo svojo pot v kraje uradnega kulturnega spomina. Evropsko financiran projekt koordinira Inštitut za kulturologijo in zgodovino gledališča Avstrijske akademije znanosti na Dunaju.

Iskanje svobode nekoč in danes
V tem letu pa je Muzej novejše zgodovine Slovenije vključen v še en mednarodni projekt, in sicer V iskanju svobode: 1968-2018, ki ga koordinira založba Beletrina. Izhodišče projekta je razumevanje leta 1968 nekoč in danes. Študentski protesti leta 1968 so presenetili predvsem tiste, ki so preživeli pomanjkanje in nevarnosti med vojno. Slednji tudi niso razumeli potreb novih rodov in njihovih teženj po drugačnem svetu. Vendar se v današnjem času številnih naraščajočih socialnih krivic zdi, da se nas vprašanja, ki so si jih zastavljali leta 1968, še vedno tičejo in postajajo znova pereča.

Dva milijona enot obsegajoča fototečna zbirka
Vsako leto pa dobi priložnost tudi muzejska več kot dva milijona enot obsegajoča fototečna zbirka negativov in fotografij, da nekatere izmed svojih biserov pokaže javnosti. Tako bodo letos pripravili fotografsko razstavo ob 30-letnici dogodkov, znanih kot proces proti četverici (JBTZ), ki so spodbudili množičen odziv slovenske civilne družbe. Sledila bo še razstava Leto preloma. Leto 1948, ki jo pripravljajo ob 70-letnici sprejetja resolucije o izločitvi Komunistične partije Jugoslavije iz Informbiroja leta 1948, ki so ji sledile vrtoglave spremembe, ki so preusmerile usodo Jugoslavije.