Na tisti usodni dan, 15. marca 44 pr. n. š., je 60 zarotnikov obstopilo na stolu sedečega Cezarja, Tilij pa mu je strgal togo z vratu, kar je bilo znamenje za napad. Senator Kaska ga je prvi zabodel. Cezar se je upiral, ko pa je videl Bruta, ga je ogovoril (Tudi ti, Brut?), si potegnil togo čez obraz in padel pod zadanimi udarci. Ob vznožju Pompejevega kipa je Cezar v zadnjih trzajih krvavel iz triindvajsetih vbodnih ran. Glavna zarotnika Brut in Kasij sta naslednji dan zbežala, Svetonij pa v Življenju vladarjev priča, da ni nobeden izmed zarotnikov preživel več kot tri leta. Nekatere so umorili, nekateri pa naj bi celo storili samomor z bodalom, s katerim so ga napadli, nihče izmed njih pa ni umrl naravne smrti. Foto:
Na tisti usodni dan, 15. marca 44 pr. n. š., je 60 zarotnikov obstopilo na stolu sedečega Cezarja, Tilij pa mu je strgal togo z vratu, kar je bilo znamenje za napad. Senator Kaska ga je prvi zabodel. Cezar se je upiral, ko pa je videl Bruta, ga je ogovoril (Tudi ti, Brut?), si potegnil togo čez obraz in padel pod zadanimi udarci. Ob vznožju Pompejevega kipa je Cezar v zadnjih trzajih krvavel iz triindvajsetih vbodnih ran. Glavna zarotnika Brut in Kasij sta naslednji dan zbežala, Svetonij pa v Življenju vladarjev priča, da ni nobeden izmed zarotnikov preživel več kot tri leta. Nekatere so umorili, nekateri pa naj bi celo storili samomor z bodalom, s katerim so ga napadli, nihče izmed njih pa ni umrl naravne smrti. Foto:
Ko je leta 1860 arheolog Giuseppe Fiorelli stopil na čelo izkopavanj v Pompejih, je ugotovil, da so v pepelu ostali odtisi trupel, ki so že davno razpadla. Po njih je dal narediti odlitke iz mavca, kakršni so še danes razstavljeni med ruševinami.

Razstava L'eredita' dell'Impero Romano (Dediščina rimskega imperija) naj bi po pričakovanjih organizatorjev pritegnila na tisoče obiskovalcev; na ogled bo približno 120 eksponatov. Postavitev bo poskušala še posebej osvetliti Julija Cezarja in njegovega posinovljenca Oktavijana (ki je pozneje prevzel naziv Avgust Cezar).

Cezar in Avgust sta namreč Rim iz mestne državice spremenila v imperij: za mejnik, ki zaznamuje konec 500-letne rimske republike, velja imenovanje Julija Cezarja za dosmrtnega diktatorja leta 44 pr. n. š., vendar pa šele Avgust Cezar, ki je oblast prevzel leta 27 pr. n. št., velja za prvega pravega rimskega cesarja. Prvi del razstave, Rojstvo imperija, bo posvečen temu procesu prehoda, drugi del, Avgustov imperij in njegova organizacija, pa bo posvečen Cezarjevemu nasledniku.

Tretji del razstave bo pričal o obdobju največje slave imperija. V tem delu bodo predstavljene tudi najdbe iz antičnega mesta Pompeji, ki bodo spominjale na bogastvo Rimljanov v prvem stoletju. Mesto je bilo leta 79 uničeno ob izbruhu Vezuva.

Večina eksponatov datira v prva stoletja pred in po našem štetju, nekaj je tudi zgodnejših primerkov. Med v Tokiu najtežje pričakovanimi je gotovo bronast kipec boginje Minerve iz 3. stoletja pred Kristusom, ki je bil leta 1541 najden v Arezzu, iz tujine pa ni odpotoval še nikoli.

29 milijonov evrov, da bi Japonci bolje spoznali Italijo
Razstava je del širše zastavljenega projekta Italija na Japonskem 2009, ki je vreden 29 milijonov evrov in v okviru katerega bo jeseni potekalo okoli 200 dogodkov. Dediščina rimskega imperija bo v tokijskem Nacionalnem muzeju zahodne umetnosti postavljena od 13. septembra do 13. decembra, nato jo bodo selili še v muzeje v Nagoji, Aomoriju in Saporu.

A. J.