Prejšnji konec tedna se je v Metropolitanskem muzeju iztekla odmevna razstava stvaritev pokojnega Alexandra McQueena  - njen naslednik je, čeprav iz popolnoma drugačnega konteksta, prav tako dramatičen. Foto: Sandra Steiss
Prejšnji konec tedna se je v Metropolitanskem muzeju iztekla odmevna razstava stvaritev pokojnega Alexandra McQueena - njen naslednik je, čeprav iz popolnoma drugačnega konteksta, prav tako dramatičen. Foto: Sandra Steiss
Piramida
O vladavini in življenju Amenemhata II. ni znanega veliko, obstajajo pa teorije, da slovita Sfinga v Gizi nosi prav njegov obraz. Nemški egiptolog Ludwig Borchardt je, denimo, izpostavil, da si oči na tak način niso ličili pred šesto dinastijo (kar 'diskvalificira' po navadi najpogosteje navajenega faraona Kafro), da pa je naglavno okrasje tipično zgolj za 12. dinastijo. Sam kip Sfinge naj bi bil po tej teoriji izklesan že v času 4. dinastije, pozneje je bila uničena, Amenemhat II. pa je dal vanjo vklesati svoj lastni obraz, da bi jo rešil pred rušenjem (to bi tudi pojasnilo njeno nesorazmerno majhno glavo). Foto: Reuters

Kip sedečega faraona bo Metropolitanski muzej na posodo dobil iz Egiptovskega muzeja v Berlinu. V muzeju bodo namreč začeli obnavljati dvorišče, kjer je bil kip razstavljen doslej.

Sedeča soha, ki je visoka več kot tri metre in težka devet ton, je izklesana iz enega kamnitega bloka. Najverjetneje je upodobljen Amenemhat II., tretji vladar 12. dinastije, ki je vladal v ključnem obdobju srednjega kraljestva, od približno 1919 do 1885 pr. n. š.
Vladarsko "grafitiranje"
Faraon sedi na prestolu, med nogami ima ceremonialni bikov rep, simbol moči, na glavi vladarsko pokrivalo, na čelu pa kobro, ki nakazuje njegov visoki položaj. (Kakih 600 let po tem, ko je bil izklesan, sta si kip "prilastila" faraona iz 19. dinastije, Ramzes II. in Merneptah, ki sta dala svoji imeni vklesati v prestol in podstavek, zelo verjetno pa je tudi, da so deloma spremenili vladarjeve obrazne poteze, da bi bil bolj podoben Ramzesu.

Kip je nekdaj stal ob templju v bližini današnjega Kaira, Nemčija pa si ga je prilastila in ga v Berlinu razstavila že leta 1837.

Tekmi za monumentalne eksponate so se pridružili prepozno
Vsaj prvo leto bo sedečega Amenemhata težko zgrešiti: muzej ga bo razstavljal kar v osrednjem hodniku, kjer bo obiskovalce usmerjal v krilo egipčanske umetnosti. New York ima sicer seveda izvrstno zbirko umetnosti Starega Egipta, ni pa se do zdaj mogel pohvaliti z nobenim kipom takih razsežnosti - najbrž zato, ker je bila zbirka ustanovljena šele leta 1906 in sta jo tako v tekmi za vse velike "zvezdniške" kose za kakih sto let prehitela že British Museum in pariški Louvre.

"Izposoja je za nas nova priložnost za občudovanje monumentalne egipčanske umetnosti," je o novi pridobitvi povedala muzejeva kuratorka egipčanskega oddelka Dorothea Arnold. "Ni samo velik, ampak je tudi lep. (...). Zelo atletski je. Tako telo bi lahko pripisali tekaču ali boksarju, še posebej zaradi širokih ramen. Če si poblizu ogledaš muskulaturo okrog njegovih kolen, na primer, je očitno, kako zelo so se posvetili podrobnostim."