Manifesta je zanimiva (tudi) zato, ker svojega stalnega doma pravzaprav nima. Že od leta 1996 potuje po Evropi in se tematsko osredotoča na obdobja gospodarskih ali družbenih kriz. Leta 2006 so jo denimo hoteli odpeljati na Ciper, ki so ga takrat pretresali državljanski nemiri; leta 2010 je Manifesta vrata odprla v obubožanem, osamljenem španskem mestu Murcia. In letos se je prvič ustavila v nekdanji Sovjetski zvezi: jubilejni, deseti bienale se danes začenja v Sankt Peterburgu. Sama lokacija je prav tako impresivna - najpomembnejši ruski državni muzej, Ermitaž. S tem sodelovanjem bo muzej na en mah počastil svojo 250-letnico in skušal dokazati, da je lahko (tudi) prizorišče za ljubitelje sodobne umetnosti.

Da je Ermitaž sploh prišel v izbor kot primerna lokacija za Manifesto, je poskrbel kurator njihovega programa za sodobno umetnost Dmitrj Ozerkov, ki je študiral v Nemčiji in sodeloval tudi na Beneškem bienalu.

Hitra ohladitev ruskega družbenega ozračja
Za kuratorja Manifeste je bil izbran Kasper König, veteran z mednarodnim ugledom, ki je med drugim 12 let vodil Ludwigov muzej v Kölnu. Po Ozerkovovem mnenju je "izkušen možak, ki zna diplomatsko manevrirati s tako kompleksnim organizmom, kot je Ermitaž". A ravno približno v času, ko je König podpisal pogodbo, se je družbeno ozračje v Rusiji spremenilo: sprejeli so zakoni proti t. i. "gejevski propagandi". Pozivi umetnikov k bojkotu Manifeste so se začeli vrstiti kot po tekočem traku. Svoje sodelovanje je najprej odpovedal ruski kolektiv Chto delat? (Kaj storiti?). (Medtem so si sicer že premislili in bodo predstavljeni v spremljevalnem programu.)

Bojkot ne bi bil ravno odmeven
"Bojkot bi bil smiseln le, če bi lahko kar koli spremenil," je za Deutche Welle komentirala ruska umetnostna zgodovinarka Ekaterina Degot. V nasprotju z denimo olimpijskimi igrami v Sočiju je Manifesta sorazmerno majhen dogodek in predsedniku Putinu je popolnoma vseeno, ali se odvije ali pa ne, je prepričana.

Ermitaž, ki razstavo deloma sponzorira, bi na Manifesti rad vzpostavil dialog med starejšo in mlajšo generacijo. Sopostavili bodo dela 50 umetnikov, tudi takih uveljavljenih klasikov, kot so Gerhard Richter, Jeoseph Beuys in Ilja Kabakov, in ustvarjalcev mlajše generacije (Wolfgang Tillmans, Katharina Fritsch, Francis Alys, Erik van Lieshout ...).

V novem prizidku Ermitaža tako trenutno razstavlja južnoafriška umetnica Marlene Dumas, in sicer s serijo portretov relevantnih kulturnih osebnosti, ki so bile istospolno usmerjene (Peter Čajkovski, Oscar Wilde, Jean Genet ...). Njena razstava velja za protest proti spornemu ruskemu zakonu. V domovini precej razvpit je tudi Rus Vladislav Mamyshev-Monroe, lani umrli performer, ki je med drugim kot transvestit oponašal znane osebnosti; po eni izmed njih, Marilyn Monroe, si je nadel tudi ime.

Ukrajinski fotograf Boris Mihajlov, eden izmed vodilnih fotografov iz nekdanjega SZ-ja, na Manifesti predstavlja svoj najnovejši projekt, serijo fotografij s kijevskega osrednjega trga, Teater vojne. Iz Kijeva prihaja tudi Alevtina Kahidze, ki velja za kultno figuro vzhodnoukrajinske umetnosti.