Fotografije, ki jih je Dragoljub Pavlović posnel 1918, pa prikazujejo preboj fronte, zajetje bolgarskih častnikov in pohod od Velesa proti Skopju, ki mu je sledila osvoboditev Srbije in Črne gore.

V Muzeju novejše zgodovine so odprli razstavo Solunska fronta v objektivu vojaškega slikarja in fotografa Dragoljuba Pavlovića. Razstavo je ob 100. obletnici prve svetovne vojne odprla svetovalka predsednika Republike Srbije Jasmina Mitrović Marić, zbrane pa je nagovoril srbski veleposlanik v Sloveniji Aleksandar Radovanović.

Gostujočo razstavo Narodnega muzeja Valjevo iz Srbije bodo v Muzeju novejše zgodovine predstavili v sklopu razstav, ki zaznamujejo 100. obletnico prve svetovne vojne.

Celjani razstavo že videli
Serija fotografij solunske fronte v Pavlovićevem objektivu, ki je bila junija na ogled v prostorih Zgodovinskega arhiva Celje, zajema fotografije vseh večjih vojaških operacij, med njimi tudi bitke na območju Gorničeva in zajetje Kajmakčalana septembra 1916 ter spopad v pristanišču Črne reke in osvoboditev Bitole novembra 1916.

Med solunsko ofenzivo je bilo ubitih 42.725 ljudi. Na srbski strani so se bojevali tudi slovenski prostovoljci, ki so prebegnili iz avstro-ogrske strani, zato ima solunska fronta pomembno mesto tudi v kolektivnem spominu Slovenije, so zapisali na spletni strani Zgodovinskega arhiva Celje.

Dragoljub Pavlović (1875-1956) je izhajal iz ugledne duhovniške družine, študiral je na Umetniški akademiji v Münchnu, diplomiral iz ikonoslikarstva v Rusiji, pozneje pa je kot profesor v semenišču delal v Beogradu. Kot dopisnik, vojni fotograf in slikar je v srbski vojski spremljal in pokrival vojne od leta 1912 do 1918.

Med pomembnejše sklope njegovega fotografskega opusa sodijo posnetki obrambe Beograda iz leta 1914 in serija fotografij s solunske fronte (1916-1918), ki prikazujejo življenje srbskih sil na odseku Donavske divizije, kjer je Pavlović deloval.