Stanovanje, ena temeljnih človekovih pravic in potreb, postaja zaradi pomanjkanja in visokih cen privilegij. Analize kažejo, da je naš stanovanjski standard na repu drugih članic Evropske skupnosti - naša stanovanja so majhna po kvadraturi in številu sob. Zato je delo arhitektov Marte in Franceta Ivanška aktualno tudi danes.

Odprtje razstave Doma - arhitekta Marta in France Ivanšek je bilo v Moderni galeriji. Kustosinji razstave sta Martina Malešič in Anja Planišček.

Napredni in edinstveni premiki za naš prostor
Delo Marte in Franceta Ivanšek, arhitektov ljubljanskega naselja Murgle, ustanoviteljev trgovine z notranjo opremo Interier in vsestranskih borcev za izboljšanje slovenske bivanjske kulture, do zdaj še ni bilo podrobneje predstavljeno širši javnosti, čeprav je za slovensko arhitekturo in družbo v drugi polovici 20. stoletja izjemno pomembno. Vzrok je morda v splošnem zapostavljanju slovenske povojne stanovanjske arhitekture ter vsakdanjosti in anonimnosti stanovanja kot teme, ki sta ji arhitekta posvetila več kot štirideset let svoje poklicne poti.

Ivanška sta spodbudila več ključnih premikov, ki so bili za naš prostor napredni in edinstveni. S stanovanji sta se ukvarjala celovito, od raziskovanja, urbanističnega in arhitekturnega urejanja naselij, oblikovanja notranje opreme, do stanovanjske vzgoje. Cilj njunega dela je bil izboljšanje bivanjskega okolja in ustvarjanje lepih in udobnih domov za vsakogar. Največje priznanje za svoje delo sta dobila leta 1986 z mednarodno nagrado sklada Ikea, tedaj eno najpomembnejših arhitekturnih priznanj.

Arhitektura ni le estetsko oblikovanje
Družbena obveza arhitekta je širša od projekta; Marta in France Ivanšek sta s svojim načinom dela trdno zagovarjala stališče, da arhitektura ni in ne sme biti le estetsko pogojeno oblikovanje prostora. Vključevati mora tudi raziskovalno delo, ki je sicer anonimno in neotipljivo, a pomembnejše in učinkovitejše od stvarnih objektov v prostoru, saj je njihova osnova.

Razstava o arhitektih Ivanšek temelji na treh glavnih pristopih njunega delovanja: stanovanjskemu raziskovanju, vzgoji in projektiranju. Vse tri povezuje prizadevanje za dvig bivanjske kulture slovenskega prebivalstva. Ustvarjalno žarišče Ivanškov je bil dom, v pomenu, ki presega ustaljene predstave o stanovanju kot osnovni človekovi potrebi po zatočišču. Zato tudi razstava s tremi delnimi prostorskimi rekonstrukcijami - murgelsko hišo, sobo v domu upokojencev na Poljanah in trgovino Interier prikliče podobo in občutje doma. Razstavo dopolnjuje originalno arhivsko gradivo - raziskave, načrti in publikacije. Nasprotje med sistematično urejenim arhivom in domačnostjo rekonstruiranih notranjščin odseva način dela in razmišljanja arhitektov, ki sta domove ustvarjala šele na podlagi sistematične analize in racionalnega pristopa k načrtovanju.

V razstavo so vključene tudi intervencije sodobnih umetnikov, ki stanovanje in dom ter delo Ivanškov problematizirajo na različne načine. Pripravili so jih Vesna Bukovec, Vadim Fiškin v sodelovanju s Simo Bučar Fiškin, Dejan Habicht, Žiga Kariž, Tanja Lažetić, Tadej Pogačar, radioCona (Irena Pivka, Brane Zorman), Zora Stančič in Petra Varl.