Dele telesa, skupaj z drugim prstom in vretencami, so znanstveniki in zgodovinarji izrezali z Galilejevega trupla v pogrebni slovesnosti 95 let po njegovi smrti.

"Tisti, ki so se udeležili slovesnosti, so se spomnili, da bi lahko imeli kakšen spominek z Galilejevega telesa," je dejal Paolo Galluzzi, direktor firenškega muzeja, posvečenega velikemu renesančnemu znanstveniku. "Mislili so, da imeti kos človeka pomeni poklon njegovemu izročilu. Zamisel imeti znanstvene relikvije je zelo podobna religioznim relikvijam," je še dodal.

Medtem ko je bil eden izmed Galilejevih prstov in vretenc hranjen v Firencah oziroma Padovi od leta 1737, pa je drugi prst, palec, in zob prehajal iz rok enega zbiratelja do drugega dokler se za njimi izgubila vsaka sled leta 1905.

Dele prodajali kot neidentificirane predmete iz 17. stoletja
Vse do lani, ko jih je priznani firenški zbiralec umetnin Alberto Bruschi nevede kupil na dražbi skupaj z drugimi verskimi relikvijami, kjer so se prodajali v lesenem zaboju kot neidentificirani predmeti iz 17. stoletja.

Ko sta Bruschi in njegova hči opazila, da je nad zabojem Galilejev doprsni kip, sta se odločila kontaktirati muzej. Pred tem sta namreč brala Gulluzzijevo knjigo o tem, kako so po pogrebu sekali dele telesa. Študije in preizkusi so zatem pokazali, da gre res za velikega renesančnika.

V muzeju na ogled tudi mnogi njegovi pripomočki
Sicer pa muzej po dveh letih prenove 11. junija znova odpira svoja vrata, poleg delov telesa pa so na ogled še mnogi njegovi pripomočki, vključno z dvema teleskopoma in kompasom.

Zakaj so ga pokopali šele 95 let po smrti? Galileja so že v času življenja zaradi svojih dokazov o vrtenju nebesnih teles preganjali in obsodili, pri čemer je moral paziti, kaj govori, a je na koncu pravočasno zanikal svoja odkritja, da je ostal živ ter dahnil "Eppur si muove". Za napako se mu je v imenu Cerkve opravičil šele papež Janez Pavel II., torej po skoraj pol tisočletja.

Na koncu je Galilej pokopan nasproti Michelangelu
A tudi po smrti ni imel miru, saj so skoraj stoletje zatem cerkvene avtoritete prepovedale možnost, da bi bil pokopan na posvečenih tleh in so ga prekopali. Danes je vseeno pokopan v cerkvi Santa Croce v Firencah, in sicer nasproti Michelangelu.

A najditelj Bruschi ima drugačne želje glede najdb: "Moja želja je, da se na določeni stopnji njegove dele telesa položi nazaj k njemu v grob. Tako bo v enem kosu, če bo nekoč vstal iz groba."