V njej so razstavljeni predmeti, ki so jih odkrili na območju Aškerčeve ulice, Ceste XIV. divizije in Krekovega trga, kjer so začeli izkopavati lani poleti. Izkopavanja so pokazala, da je vzhodna stranica poznorimskega mestnega obzidja stala zahodneje, kot so do zdaj domnevali - vseeno pa natančnega poteka skozi leta popolnoma porušenega obzidja ni bilo lahko določiti (kamenje iz zidu so kasneje porabili za gradnjo srednjeveškega obzidja in primestnega dvorca, ki je stal jugozahodno od križišča Aškerčeve in Levstikove ulice).

Pod današnjim Celjem še eno mesto
Vzhodno od obzidja se je v ozkem pasu med zidom in obrambnim jarkom ter na sipini med jarkom in strugo Savinje razprostiralo vzhodno celejsko grobišče.

Del grobišča je bil odkrit že leta 2002 (tam, kjer danes stoji trgovinski center). Takrat odkritim 31 skeletnim grobovom so arheologi dodali 83 skeletnih in dva žgana grobova; vzhodno grobišče je danes najbolj temeljito raziskana izmed štirih celejskih nekropol.

Grobovi povedo veliko
Južno nekropolo ob cesti proti Neviodunumu (Drnovem pri Krškem) so delno uničile vodne ujme, tako da je bilo izkopanih le 14 grobov. Zahodno grobišče je bilo najobsežnejše, vendar nikoli ni bilo načrtno raziskano. Odkriti so bili le temelji veličastnih grobnic, posamični grobovi, ostanki pepelnic in številni nagrobniki. Na severu Celeje se je grobišče širilo in premikalo skladno s širjenjem mesta. Štirje grobovi in več grobnih parcel iz sredine do druge polovice prvega stoletja so bili namreč odkriti pri gradnji veleblagovnice v Gubčevi ulici. Pri izkopavanjih na Mariborski cesti v letih 2003 in 2004 pa je bilo odkritih 56 skeletnih in dva žgana grobova.