Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
"Priprava hrane je način izkazovanja ljubezni." "Pot do srca gre skozi želodec." Okus strasti je nasladna drama, ki z neverjetnim očesom za podrobnosti dobri dve uri ilustrira točno take preproste, nerevolucionarne ugotovitve.
Skozi biografsko dramo Priscilla se vije ista rdeča nit, ki jo lahko opazimo v večini del Sofie Coppola – tema deklištva, ki se ji avtorica tokrat približa s perspektive ene najslavnejših (otroških) nevest na svetu, Priscille Beaulieu – alias Presley.
Naslov obsežne monografije etnologa in kulturnega antropologa Ambroža Kvartiča Od imena do spomina bralca prvi hip morda pusti v negotovosti.
Letošnji Liffe nudi širok nabor globoko pretresljivih filmov o človeškem trpljenju, vojnah in zlu. Če bi radi film, ki sicer ni vesel, a vsaj ponudi priložnost za katarzičen jok, bo Vsi mi tujci prava izbira.
Pesniška zbirka Pot z Unij in naprej nam podaja v razmislek številne iztočnice, asociacije in filozofske silogizme, ki so na neki način prerasli obliko haikuja, čeprav so v večini postali še krajši.
Grški ekscentrik par excellence, Yorgos Lanthimos, je svojo interpretacijo večnega mita o stvaritvi predelal v odbit, dekadenten in presenetljivo iskren razmislek o naših globoko vsajenih predsodkih o ženski seksualnosti.
"Stojimo pred Trgom San Sepolcro. Komaj sto ljudi, ljudi, ki nič ne pomenijo. /…/ Čakajo, da spregovorim, a nimam kaj reči. /…/ : to so ljudje vojne. Vojne in mita o njej ...
Finančni uradnik se odloči narediti samomor, vendar kaj sledi.
Odkar je filozofinja Hannah Arendt med poročanjem o sojenju Adolphu Eichmannu uporabila besedno zvezo "banalnost zla", s tem konceptom opisujemo "grozljivo običajnost" nacističnih funkcionarjev, ki so k holokavstu pristopali kot k pisarniški službi.
Poličeve nove pesmi so polne citatov, polcitatov, reminiscenc, s čimer vanje vstopajo številni svetovi in vnašajo svojo lepoto, a tudi svojo razlomljenost.
Zdi se, da v kontekstu slovenske kriminalke še vedno ni samoumevno, če zapišemo, da je knjiga napeto branje, ki ga vse od začetka do konca ne moremo spustiti iz rok.
Zelena meja, dokumentaristično obarvana drama Agnieszke Holland, je verjetno najmučnejši film, kar jih boste videli letos. Kljub temu ga morate videti.
Nuri Bilge Ceylan že od drame Bilo je nekoč v Anatoliji naprej gradi zelo prepoznavno "znamko": snema dolge, gostobesedne in poetične skice malih ljudi v neizmerni pokrajini. Suhe trave, novi portret zagrenjenega intelektualca, ustrezajo tem parametrom.
Za posmrtno objavo zbirke pesmi Ernesta Ružiča Odhajanja sta združili moči dve skupini: Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija in Društvo za humanistična vprašanja Argo.
Andrej Medved, ki je za svojo poezijo prejel Jenkovo in Veronikino nagrado, Čašo nesmrtnosti in nagrado Prešernovega sklada, je v zbirki, naslovljeni v grškem jeziku KreteSamos, postavil v ospredje doživljanje pokrajine na Kreti in Samosu.
Kavboj je v klasičnem vesternu robat prototip tradicionalne možatosti, Divji zahod pa prostor za vprašanja časti, maščevanja in poguma. Kaj se torej zgodi, ko žanr, ki do pred kratkim ni tematiziral kvirovske ljubezni, dobi v roke kralj španskega campa?
Osrednji poudarek biografije nobelovca Iva Andrića izpod peresa nemškega novinarja Michaela Martensa je zakodiran že v naslovu V požaru svetov.
Če je Christian Petzold svoja zadnja dva filma zasidral v književnosti (Tranzit) oziroma mitu (Undine), pa tokrat prek motiva pisatelja razmišlja o moči pripovedovanja zgodb in literature.
Boris Pahor je bil v večini svojih knjig zelo oseben. Tudi če ni pisal v prvi osebi, je očitno, da gre zanj in da piše o svojih doživetjih.
Neveljaven email naslov
