Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Jeana Gabriela Périota poznamo po dokumentarnih filmih, ki za svoje osnovno tkivo jemljejo arhivsko gradivo, in tako se je lotil tudi preslikave knjige Vrnitev v Reims Didierja Eribona na filmsko platno.
Rahlo ironičen naslov tretje zbirke kratkih zgodb Zgodbe za lažji konec sveta Toma Podstenška takoj prikliče občutek tesnobnosti in apokaliptičnosti, ki nas prežema že skoraj dve leti, obenem pa takoj zaslutimo, da se za njim skriva še nekaj več.
Pesnica in plesalka Kaja Teržan je v svoji novi pesniški zbirki Nekoč bom imela čas predvsem ubesedila spomine na otroštvo in sedanjost ter prikazala različne položaje žensk.
Roman Trg osvoboditve v dialoškem segmentu vrača Blatnikovo pisavo v čase, ko se je v zbirkah kratke proze približala dramatiki, namesto naracije so meso zgodbe predstavljali naostreni in izbrušeni dialogi para v različnih legah
Padec Lune je klasičen izdelek režiserja Rolanda Emmericha: svetu grozi uničenje, raznovrstni ljudje z vseh ravni družbe pa morajo stopiti skupaj, da ga lahko rešijo.
Akademik Kajetan Gantar, klasični filolog in prevajalec iz stare grščine in latinščine, nima zaslug le za to, da je Slovencem desetletja odpiral vrata v veličastni svet antike.
Že dokazano in priznano ter obenem preprosto in presenetljivo je, kako učinkovite so podobe, ki jih Andrzej Stasiuk umešča v okvir potopisnega žanra kot prvovrstne literature.
S prevodom Vonja po strahu, sklepnega dela triptiha z naslovom O čem pripoveduje pepel, smo dobili tudi razlago krovnega naslova romanesknega cikla Dževada Karahasana.
Guillermo del Toro, veliki pravljičar sodobne filmske umetnosti, nam že od nekdaj prišepetava v uho, da se je bolj kot pošasti treba bati - pošastnih ljudi. Ulica nočnih mor je prvi film, v katerem to pokaže brez nadnaravne alegorije.
Pesnica in prevajalka Kristina Kočan (1981) svojega zanimanja za sodobno ameriško poezijo že v prvencu Šara (2008), ki je bil nominiran za najboljši prvenec leta, ni mogla skriti.
Potopimo Islandijo!, roman Borisa Kolarja z vonjem po morju in nafti je po avtorjevih besedah nekakšna popotovalna odisejada, karikatura Evrope v predkovidnem času in hommage njegovemu življenju na Nizozemskem in prijateljem, ki jih je imel tam.
Po travmatični izkušnji ekranizacije Webberjevega muzikala Mačke in neprijetnem vojerizmu serije Tiger King bi vas težko obtoževali, če bi se hoteli v širokem loku ogniti vsem mačje obarvanim filmskim projektom.
Za Vinka Möderndorferja je Zastoj četrti celovečerec. Nastal je v slovenski koprodukciji s Srbijo in Severno Makedonijo, kot zadnji film igralcev Petra Musevskega in Igorja Žužka ter montažerja Andrije Zafranovića pa deluje kot svojstven filmski hommage.
Dobrih šest let po smrti Wesa Cravena gre karavana Krika naprej brez njega. Peti film se z večjo vnemo kot kateri koli predhodnik vrže v metareferenčno komentiranje samega sebe. Zanima ga, komu pripadajo kultni filmi: njihovim avtorjem ali oboževalcem?
"[o]bčutki so zato / da se jih ignorira,« je verz Veronike Razpotnik, zapisan v njenem pesniškem prvencu z drznim in vznemirljivim naslovom Krekspot na požarnih štengah.
Goran Gluvić, pisatelj, pesnik in dramatik, ki je občasno tudi poučevalec načinov pisanja, v zajetni knjigi Požri se, Robi, razpira slogovne rešitve najrazličnejših žanrov.
Dokumentarni film Poletje ’91 je nastal z obsežno iskalno akcijo, v kateri so prebivalce Slovenije povabili, naj jim pošljejo domače videoposnetke in s tem dovolijo vpogled v svoje doživljanje osamosvojitve v letu 1991.
Pisatelj Tone Peršak je v uvodu romana Avtoštop napisal, da ne gre za njegovo avtorsko delo.
"Knjiga, ki se, če je izročena ognju, ne spremeni," je v pesniški zbirki Goreča knjiga zapisal pesnik, pisatelj, prevajalec in umetnostni zgodovinar Miklavž Komelj.
Neveljaven email naslov
