Čeprav njegovo ime še vedno ni tako udomačeno kot tisto studiev Pixar ali Dreamworks, pa je to podjetje s svojimi štirimi filmi Coraline, Paranorman, Škatlarji ter Kubo in dve struni, ki so vsi nastali po letu 2009, očaralo mlado občinstvo po svetu in pri tem pobralo tudi šest nominacij za oskarje.

Gospod Link: V iskanju izgubljenega doma je njegov najnovejši adut in ponuja nekoliko vedrejši ter barvitejši pristop od tistega, ki smo mu bili priča v omenjenih filmih. V oči že na samem začetku pade še nikoli tako dovršena animacija stop motion, ki je ob pomoči digitalnih učinkov tako brezhibna, da gledalec sploh ne pomisli, da gleda otipljive predmete. V ospredju takšne igre lutk je tokrat mitološko bitje saskvač oziroma bigfut, prikupna pošast, ki ga poganja močan cilj, da bi poiskal svoje izgubljene sorodnike jetije. Omenjeni lik je povsem nova stvaritev studia Laika, s tem pa na komercialni filmski sceni vsekakor tvori logičen dodatek, saj prihaja v obdobju, ko večji studii še vedno ponujajo nove in nove fantazijske like, predvsem tiste superjunaške.

Čeprav gospod Link ni superjunak in meri na izrazito mlajše občinstvo, se film vseeno ne zateče v eskapističen fantazijski svet, ampak ga zanimajo otipljive družbene in ideološke težave, ki jih režiser Chris Butler elegantno postreže svojim mladim gledalcem. Osrednji lik filma Gospod Link je namreč britanski raziskovalec Lionel Frost, ki pripovedi daje pridih pustolovskih filmov, kakršna sta Indiana Jones in Rudniki kralja Salomona.

Namesto da bi pripoved iz Frosta izklesala komičnega oportunista na lovu za zaslužkom, ga prikaže kot znanstvenega idealista z odprtim raziskovalnim duhom. Fiktivni pustolovec ob prelomu iz 19. v 20. stoletje namreč trči v konservativno znanstveno elito, ki v vzponu elektrike, gibanj za žensko enakopravnost in celo v evoluciji vidi grožnjo za človeški napredek. Film tukaj takoj vzpostavi odločno moralno pozicijo, ki jo je mogoče zlahka preslikati na današnje politično prizorišče, kar lahko glede na zdajšnje ideološke napetosti po svetu prepoznamo za dokaj drzno potezo.

Na koncu iz pripovedi vendarle izzveni univerzalno sporočilo, ki ima starosti ciljnega občinstva primerno izobraževalno in tudi ekološko noto.

Gospod Link se tako izkaže za nadvse simpatično novost v svetu animiranega filma, a obenem kot protagonist ni tako unikaten in karizmatičen, da bi se prebil med instantno prepoznavne fantazijske like. Kljub temu pa film Gospod Link vsekakor pomeni dodatno potrditev o izvrstnem delu vzhajajočega animacijskega podjetja Laika, ki je s tokratnim filmom znova vneslo nekaj dobrodošle raznovrstnosti na prizorišče animiranih filmov za otroke.