S sklepno slovesnostjo in podelitvijo nagrad v Veliki dvorani SNG-ja Maribor se je končal največji gledališki dogodek pri nas. Osrednji del letošnjega Borštnikovega srečanja, ki je bilo prestavljeno z jesenskega na poletni čas, je predstavljal neuresničeni lanski tekmovalni program.

Strokovna žirija, ki so jo sestavljali dramaturginja Vilma Štritof (predsednica), teatrologinja Barbara Orel, režiserja Haris Pasović in Norbert Rakowski ter umetniški direktor beograjskega festivala BITEF Ivan Medenica si je ogledala osem predstav.

Organizatorjem je lani uspelo spraviti pod streho tik pred epidemijo le uvodni del festivala, ki se je tako v istem dnevu začel in končal. V njem je bilo po izboru selektorja Roka Bozovičarja deset predstav, a so dve medtem že prenehali uprizarjati, tako da se je za tekmovalne nagrade potegovalo osem uprizoritev.

Vitalnost in družbena odgovornost gledališča
Žirija je ob tokratnem Borštnikovem srečanju poudarila, da je epidemija radikalno posegla v gledališko stvarnost in za dobro leto dni domala zaustavila delo gledaliških ustvarjalcev. Vendar žirija ob prevpraševanje samoumevnosti slovenskega gledališkega in kulturnega konteksta ugotavlja, da "slovensko gledališče dokazuje svojo vitalnost in družbeno odgovornost na visoki profesionalni ravni, ob tem pa ostaja prostor živega srečevanja, izmenjave in refleksije".

V polnosti izpeljan program in tuji gostje

Na prireditvi so v virtualni obliki sodelovali portretiranci projekta Mi smo kultura in glasbena zasedba Josip Brass. Uvodna beseda je pripadla umetniškemu direktorju Borštnikovega srečanja Alešu Novaku, ki je poudaril, da se niso želeli razmeram prilagoditi na način, da bi dogajanje izvedli v hibridni obliki. Poleg gledaliških predstav v tekmovalnem in spremljevalnem programu so potekali med drugim še koncerti, konference, strokovna srečanja in pogovori o knjigah.

Borštnikovo srečanje je kljub negotovim časom ohranilo mednarodno razsežnost, saj se ga je udeležilo tudi precej gostov iz tujine.

Nagrada kritikov in teatrologov
Kot prvo so podelili nagrado Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije za najboljšo uprizoritev pretekle sezone. Namenili so jo uprizoritvi BIOKOZMIZEM::IZREKA po motivih Marka Breclja in Marka Mlačnika, ki je zaživela v režiji Dragana Živadinova in produkciji Zavoda Delak. Gre za svojevrstno "odrsko srečanje raznolikih avtorskih izrazov, ki si na odru ustvarijo prostor zavezništva, s tem pa gledališču pripišejo ultimativno moč svobode in skupnosti. V uprizoritvi se polnokrvno prepletajo konstruktivizem in uporniški artivizem, gibalna disciplina in glasbena subkultura, vesolje in prizemljenost."

Žirija je Borštnikovo nagrado za dramaturgijo namenila Katarini Morano, ki je ustvarila formalno čisto in pomensko obarvano dramaturško strukturo v predstavi Gejm, ki je nastala v koprodukciji Slovenskega mladinskega gledališča in Maske Ljubljana. Osnovno načelo dramaturginje je "repetitivnost: pričevanja se začenjajo z dokumentarnimi podatki o usodah beguncev, nadaljujejo pa se z igralskim osebnim doživljajem njihovih krutih usod".

Borštnikovo nagrado za scenografijo so podelili Igorju Vasiljevu, ki ni le scenograf predstave Gejm, temveč avtor koncepta prostora, ki je eden najznačilnejših elementov režiserjeve zamisli. "S selektivnim izborom realnih predmetov, ki simbolizirajo usode posameznikov, ustvari pretresljivo instalacijo – ‘zemljevid’ umiranja beguncev," piše v obrazložitvi.

Blaž Gracar je prejel nagrado za glasbo in oblikovanje zvoka v kar dveh predstavah – poleg Gejma še za Sedem dni v produkciji Mestnega gledališča ljubljanskega. "Zvok v uprizoritvah Gejm in Sedem dni evocira drugačnost in senzibilizira občinstvo ter drži gledalce v svojem primežu tudi po koncu uprizoritev," piše v obrazložitvi.

Nagrado za oblikovanje svetlobe v uprizoritvi Grmače je prejel Borut Bučinel. Uprizoritev je nastala v produkciji Drame SNG-ja Maribor s Konservatorijem za glasbo in balet Maribor.

Predstava Gejm je Borštnikovo nagrado za mlado igralko prinesla Sari Dirnberk, avtentičnost in osredotočenost na temo katere dajeta predstavi dodatno dimenzijo. Igralka je po mnenju žirije pokazala neprecenljivi dar biti na odru predvsem človeško bitje.

Nagrado za igro je žirija namenila Vladimirju Vlaškaliću za vlogo Andraža v uprizoritvi Grmače v produkciji Drame SNG-ja Maribor s Konservatorijem za glasbo in balet Maribor. Vlaškalić namreč "svojo odrsko eksistenco ves čas vodi skozi pronicljiv proces".

Z nagrado za igro so nagradili tudi Gašperja Malnarja za vlogo v kompleksni veččasni uprizoritvi Sedem vprašanj o sreči, ki je nastala v koprodukciji Lutkovnega gledališča Ljubljana in Slovenskega mladinskega gledališča. Po mnenju žirije je njegova igra impresivna, globoka, pretresljiva.

Maši Derganc so namenili Borštnikovo nagrado za igro Alice James v uprizoritvi Alice v postelji v produkciji SNG-ja Drama Ljubljana. Njeno "vlogo opredeljuje neimenovana bolezen, ki v temelju zaznamuje življenje intelektualno razgledane in senzibilne ženske iz ugledne ameriške družine v 19. stoletju".

Predstavi Gejm in Sedem dni sta tudi Mateju Pucu prinesli Borštnikovo nagrado za igro. Z vlogama je "izkazal bravurozno igralsko tehniko, izjemno moč v emocionalni artikulaciji likov ter sposobnost variiranja različnih stilskih in žanrskih registrov igre".

Lutkovno gledališče Ljubljana in Slovensko mladinsko gledališče sta si s produkcijo uprizoritve Sedem vprašanj o sreči prislužila Borštnikovo nagrado po presoji žirije, ki je zapisala, da "v času, ko se gledališča soočajo s pandemijo in njenimi posledicami, sta dve povsem različni gledališči pogumno vstopili v pravi produkcijski podvig".

Borštnikovo nagrado za režijo je prejel Žiga Divjak za predstavo Gejm. S svojo režijo "vse elemente uprizoritve povezuje v vznemirljivo in pretresljivo celoto." Divjakov režijski pristop je "drzen in brezkompromisen. Pri delu tvega, prav tako kot liki v njegovi uprizoritvi tvegajo svoja življenja. V nobenem trenutku ni didaktičen, ne moralizira in ne želi ugajati občinstvu."

Velika nagrada je pripadla uprizoritvi Gejm, ki je premiero doživela 10. junija lani. Žirija je zapisala, da v Gejmu "vrhunski igralski ansambel skupaj z umetniškimi in tehničnimi sodelavci ustvari silovito gledališče, ki brani človečnost ter temeljna načela evropske civilizacije in kulture. Uprizoritev na vznemirljiv način priča o veliki tragediji migrantov, izročenih neusmiljenim postopkom državnih organov in evropskih državljanov."

Najvišje priznanje za življenjsko delo na področju igralske ustvarjalnosti
Znana je bila tudi že dobitnica osrednje nagrade, Borštnikovega prstana za življenjsko delo. Letos ga je prejela danska igralka Jette Ostan Vejrup, ki od leta 1989 živi in ustvarja v Sloveniji.

Sorodna novica Človeška toplina in neulovljiva kompleksnost: Borštnikov prstan Jette Ostan Vejrup

Od leta 2004 je stalna članica Mestnega gledališča ljubljanskega (MGL), s katerim je tudi nastopila v tekmovalnem programu v predstavi Sedem dni. Do danes je prejela štiri Borštnikove in številne druge nagrade na področju dramske igre, za svoje delo pa je bila deležna tudi najvišjih ocen slovenske gledališke stroke.

Prstan ji je izročil njegov lanski prejemnik, igralec SNG-ja Maribor Peter Boštjančič. Jette Ostan Verjup je sploh prva prejemnica prstana, katere materni jezik ni slovenščina.

Z občinstvom deliti "začudenje, kaj vse lahko pomeni biti človek"
Igralka se je ganjeno zahvalila za nagrado in zahvalo namenila vsem, ki so bili z njo "na tem nenavadnem, drugačnem, včasih težkem, zelo bogatem in predvsem izjemno dragocenem popotovanju od severa do juga. Od tega, da sem sploh lahko vstopila v dialog in da lahko danes stojim tukaj. Hvala vsi, ki ste bili z mano za odrom, vsi, ki ste bili pod odrom, nad odrom. Vsi, ki ste bili na odru z mano. In hvala draga publika za vsako dragoceno srečanje, kjer smo se morda prepoznali in lahko delili začudenje, kaj vse lahko pomeni biti človek."