V muzeju hranijo 18 cesaričinih albumov s fotografijami velikosti šest krat devet centimetrov, ki so pritrjene na kartonasto podlago. Med več kot 2000 fotografijami, ki jih je zbrala mlada avstrijska cesarica Sisi, najdemo tudi člane cesarske družine, druge vidne osebe tistega časa ter številna umetniška dela.

Med albumi, ki so jih odkrili šele pred kratkim, pa so tudi t. i. albumi lepotic. "Ustvarjam album 'lepote' in zanj zbiram fotografije žensk. Pošljite mi, prosim, vse lepe obraze, ki jih najdete pri Angererju ali drugih fotografih," je leta 1862 iz Benetk pisala svaku, nadvojvodi Ludwigu Viktorju. Podobne prošnje so bile, kot so zapisali avtorji razstave, poslane z zunanjega ministrstva avstrijskim veleposlanikom v tedanjem Carigradu, Sankt Peterburgu, Parizu, Londonu in Berlinu. Veleposlaniki so ji pošiljali fotografije in tako je bila v nenehnem stiku z najnovejšimi modnimi smernicami širom po Evropi.

Trije albumi lepotic so že po zunanjosti dragoceni, saj so vezani v usnjene platnice, okrašene z ametisti in medeninastimi okovji. Imajo pozlačene robove, njihova sestava pa je na prvi pogled videti zelo raznolika. Albumi lepotic so nastali v letih, ko je Sisi "pobegnila" z Dunaja in po več mesecev živela v Benetkah, na Madeiri in otoku Krf. Kot piše njena biografinja Brigitta Hamann, je v teh mesecih odsotnosti z dvora dozorela v bolj energično, samozavestno mlado žensko, katere lepota je postala legendarna.

Ikona legendarne lepote

Razlog za zbiranje fotografij lepotic, oblečenih v zadnje krike takratne mode, v muzeju pripisujejo Sisijini želji, da bi ugajala. Kot je znano, sta bila njena lepota in unikaten slog oblačenja močno opevana. Pri zadnjem pa se nikakor ni želela zgledovati po aristokraciji, ki jo je tudi sicer prezirala, ampak se je zgledovala po mednarodnih modnih ikonah tedanjega časa. Za Sisi so bile prefinjene obleke, ki jih je nosila ob uradnih priložnostih v javnosti, kot nekakšni kostumi. Pogosto je služabnicam, ki so ji pomagale pri oblačenju glamuroznih oblek, dejala, "vprezite me", navaja Hamannova.

Po 30. letu jo je silna vnema zbiranja fotografij popolnoma minila, prav tako pa se kar naenkrat ni hotela več fotografirati. Zavračala je celo rentgensko slikanje pri zdravniku, je razbrati iz opisa razstave. V 80. letih 19. stoletja se je v zrelejših letih nato posvečala poeziji. Kölnska razstava, ki jo je postavila kuratorka Miriam Szwast, tako vleče rdečo nit zgodbe od cesaričinega obsedenega zbiranja fotografij, ustvarjanja lastne impresivne podobe v javnosti do zavračanja fotografije, ko ni bila več pripravljena stopiti pred objektiv kamere.

Elizabeta Bavarska se je rodila leta 1837 v Münchnu in bila žena tudi v slovenskih deželah najbolj poznanega in priljubljenega cesarja Franca Jožefa I., ki se ga je zaradi silne priljubljenosti prijel vzdevek "oče narodov" avstro-ogrske monarhije. Ta, sicer njen bratranec, bi se pravzaprav moral poročiti z njeno starejšo sestro Heleno, a zagledal se je vanjo. Sisi je umrla v Ženevi v atentatu leta 1898, stara 60 let, potem ko jo je napadel in s pilo zabodel italijanski anarhist Luigi Locheni. Franca Jožefa je ženina smrt močno pretresla. Po pričevanjih je bližnjim sorodnikom, ko je pogovor naletel nanjo, velikokrat dejal: "Nikoli ne boste vedeli, koliko mi je pomenila".