Obenem so predlagatelji začeli zbiranje podpisov za podporo predlogu – do zdaj se je podpisalo 80 ustvarjalcev različnih področij.

V pozivu apelirajo, da se do novega programa in dodatnih vsebin ne pride na račun obstoječih, marveč z dodatnim namenskim financiranjem. Predlagajo, da bi bili z decentralizacijo in aktualnim iskanjem upravičenosti obstoja regionalnih centrov glavni produkcijski enoti 4. umetniško-izobraževalnega programa nacionalne televizije v Mariboru in v Kopru.

Slovenska nacionalna televizija je v želji in nuji konkurirati drugim, komercialnim medijem kulturno-umetniške vsebine v zadnjih desetletjih vse bolj izrivala na obrobje svojih programskih shem, so med drugim zapisali v pozivu. "V zadnjih 18 letih se je za 38 odstotkov skrčil delež predvajanih dokumentarnih, igranih (filmi, drame in nanizanke), kulturno-umetniških, izobraževalnih, otroških, mladinskih in glasbenih programov, lastna produkcija teh vsebin pa še bolj. S tem, da vse manj produciramo in gledamo premierne domače vsebine, ne odganjamo le številnih vrhunskih ustvarjalcev, ki nimajo pogojev za delo pri nas in zato množično odhajajo v tujino, ampak smo osiromašili predvsem sebe, saj smo se (ne)prostovoljno prelevili v pohlevne potrošnike tujih, večinoma komercialnih licenčnih vsebin."

Po njihovem prepričanju številni primeri dobre prakse v Evropi dokazujejo, da obstaja širok interes za "vsebine s težo, kvaliteto in izobraževalnim potencialom, neonesnažene z oglaševanjem in namenjene boljšemu razumevanju nas samih in sveta okoli nas".

"Kulturne vsebine so naložba v prihodnost"
Relativno visoka gledanost in vplivnost programov, kot so Arte, Kunstkanaal, France 2, 3-Sat ali 3. program HTV, po njihovem prepričanju jasno kažejo, da gre razumeti kulturne vsebine, filmsko in dokumentaristično umetnost, kakovostne vsebine za otroke in mladino kot naložbo v prihodnost družbe.

"V luči nedavne razprave o bodočnosti javne televizije je bilo zapisanega marsikaj. Če se nam zdi, da gre na strani medijev za krčevito obrambo obstoječega stanja, se na drugi strani rojevajo novi 'koncepti'. Ti bi utegnili še bolj finančno oslabiti javno televizijo in velik del tako imenovanih kreativnih industrij, ki so tesno povezane ali celo odvisne od vložkov avdiovizualnih medijev, kar bi povzročilo popolno ustavitev lastne produkcije kulturnih, umetniških, igranih, izobraževalnih in podobnih produkcijsko zahtevnejših nekomercialnih programskih vsebin," so zapisali.

Treba se je vprašati, kaj je poslanstvo javne radiotelevizije
Zato pozivajo, da gre razmislek o prihodnosti naše nacionalne, javne radiotelevizije "v smeri iskanja odgovora na vprašanje, kaj je njeno poslanstvo, kaj so presežki, kaj širša družbena in duhovna dodana vrednost in posledično katerih vsebin ne bi smelo umanjkati v njenih sporedih".

Za kakovostne vsebine, ki niso odvisne samo od gledanosti
Podpisniki si želijo več samostojne produkcije kakovostnih kulturno-umetniških in izobraževalnih vsebin v slovenskem jeziku, ki so bile v preteklosti izrinjene iz programskih shem nacionalne RTV. Želijo si več kakovostnih vsebin, "katerih obseg in obstoj ne sme biti odvisen samo od števila gledalcev in komercialnih interesov".

Ključen medij za vidnost in razvoj slovenske kulture
Poleg kakovostnega in uravnoteženega informiranja namreč prav v lastni in izvirni produkciji umetniških in izobraževalnih vsebin prepoznavajo osrednje poslanstvo in temelj za obstoj nacionalne televizije. Javno televizijo pa razumejo kot potencialno močan generator razvoja avdiovizualnih kreativnih industrij in ključen medij za vidnost in razvoj slovenske kulture.