Osemmetrska ladja Mazarron II je vzdevek dobila po občini v jugovzhodni španski pokrajini Murcia, kjer so ob obali starodavno razbitino tudi našli.

Ekipa strokovnjakov z Univerze v Valencii je potrebovala več kot dva tedna – oziroma 560 potapljaških ur –, da so dokumentirali vse razpoke in luknje v trupu ladje, ki je potopljena približno 60 metrov od plaže v Mazarronu. V drugi polovici letošnjega leta bodo izdelali načrt, kako razbitino zavarovati in dvigniti z morskega dna. Če bo šlo vse po sreči, se bodo reševanja lotili že prihodnje poletje.

Ogromna sestavljanka
Osnovna ideja je, da bi lahko izkoristili že obstoječe razpoke, ladjo dvignili po kosih in jo na kopnem – kot sestavljanko – rekonstruirali nazaj. Projekt koordinira arheolog Carlos de Juan z Inštituta za pomorsko arheologijo: "Bolj smiselno je ladjo rešiti, jo preparirati in jo razstaviti v muzej, kjer lahko ljudje v njej uživajo, kot pa da nas skrbi vsakič, ko se pripravlja nevihta," je komentiral za tiskovno agencijo Reuters.

Feničani, ki so živeli na obalnem območju današnjega Libanona in Sirije, so med letoma 1500 in 300 pr. n. š. ustanavljali kolonije in trgovska središča po vsem Sredozemlju. S pomočjo ladje Mazarron II, ki je bila najbrž zgrajena okrog leta 580 pr. n. š., arheologi dokumentirajo pot trgovine s kovinami, na primer s svincem, ki so ga Feničani tovorili s Pirenejskega polotoka.

Razbitino našli zaradi "zmešanih" morskih tokov
Po brodolomu je ladja več kot dve tisočletji preživela zakopana v sedimentnem morskem dnu. Pred približno 30 leti pa so se zaradi gradnje na obali morski tokovi tako spremenili, da je morje razbitino razkrilo.

Slaba rešitev
Trenutno ostanki ladje ležijo samo približno 1,7 metra pod morsko gladino, okrog njih pa so za varnost namestili vreče peska in celo kovinsko strukturo. Ta varovalna struktura se sicer v pesek ugreza hitreje od razbitine same in obstaja nevarnost, da jo bo zmečkala, zato so morali del ograje odstraniti.