Za kremeljskimi zidovi je veliko skrivnosti, je dejal arheolog Nikolaj Makarov. Foto: Reuters
Za kremeljskimi zidovi je veliko skrivnosti, je dejal arheolog Nikolaj Makarov. Foto: Reuters

Tam lahko vidimo stebre iz leta 1932, ki so sestavljeni iz kamnov starih katedral, celo nagrobnikov. Paradoksnih prelomov zgodovine ne bi smeli skriti.

Nikolaj Makarov
false
Kremelj v drugi polovici 15. stoletja. Foto: Wikipedia
Vladimir Putin
Ruski predsednik Vladimir Putin je leta 2014 ukazal administrativno zgradbo iz sovjetskih časov podreti. Foto: Reuters

Samostanov niso rušili samo zaradi funkcionalnega vzgiba, pač pa bolj zaradi ideološkega.

Julija Ratomska

Spuščanje v klet kremeljske upravne zgradbe po hodnikih iz rjavih ploščic v sovjetskem slogu iz 30. let 20. stoletja je lahko kar pretresljiva izkušnja, zidovi pa so medtem še vedno polni ostankov komunikacijskih žic, po katerih so prihajali ukazi Josipa Visarijonoviča Stalina. A po odstranitvi betonskih tal v vlažnih kleteh, ki so jih v Stalinovih časih uporabljali kot skladišča, človek zagleda odlično ohranjene ostanke moskovskih srednjeveških prostorov, je poročala francoska tiskovna agencija (AFP).

Ruski predsednik Vladimir Putin je namreč leta 2014 ukazal rušenje masivne administrativne zgradbe za kremeljskimi zidovi iz Stalinovih časov, poimenovane Štirinajsto krilo. Arheologi pa so tako dobili neomejen dostop do zgradbe oziroma tistega, kar je pod njo. "V Kremlju je ogromno skrivnosti," je dejal Nikolaj Makarov, direktor moskovskega inštituta za arheologijo. Ker je Kremelj območje ruskih vladarjev že stoletja, je bil ves ta čas nedostopen za kakršna koli resna arheološka raziskovanja, je dodal.

Prva cirilica in mongolski požigalci
Arheologi so bili nad možnostjo, da bodo lahko kopali na območju, kjer so se sredi 12. stoletja naselili prvi Moskoviti, navdušeni. "Sprva nisem bil prepričan, če je rušenje Stalinove zgradbe dobra ideja, zdaj pa sem navdušen nad razgledom," je dejal Makarov.

Iz zemlje so do zdaj potegnili že več kot dva tisoč srednjeveških predmetov, eden najzanimivejših pa je kamnit model za vlivanje, na katerem je opazna moskovska najzgodnejša znana pisava v cirilici. Odkrili pa so tudi plast pepela iz 13. stoletja, ki nakazuje na velik požar v mestu. Moskvo je namreč med napadom zlate horde na Evropo prav v tem obdobju požgal mongolski vladar Batu kan.

Ideološko razstreljevanje cerkva in fresk
Prav omenjena zgradba Štirinajsto krilo, zgrajena leta 1932, je prvi komunistični pečat v Kremlju. Boljševiki so jo postavili na ruševinah dveh najsvetejših verskih točk za Ruse, in sicer samostana s katedralo Čudov, kjer so bili krščeni člani vladarske rodbine, in samostana vstajenja, kjer so bili pokopani.

"Samostanov niso rušili samo zaradi funkcionalnega vzgiba, pač pa bolj zaradi ideološkega," je pojasnila zgodovinarka Julija Ratomska, ki je specialistka za srednjeveško rusko arhitekturo. Vse to je bil del načrta militantno-ateistične sovjetske oblasti, da poruši cerkve in jim spremeni namen, je dodala.

Leta 1929 so tako katedralo Čudov iz 14. stoletja enostavno razstrelili, ne da bi spoštovali dogovor, da bodo restavratorji lahko zgradbo skicirali in rešili njene freske iz 16. stoletja. "Ko so restavratorji prišli na delo, so lahko zgolj opazovali razstreljene freske, zakopane pod kupom ruševin," je dejala Ratomska in dodala, da je bil ta dan velika tragedija za moskovsko arhitekturo.

Nepopravljive zgodovinske napake
Putinova zamisel, ko je ukazal rušenje "komunističnega" Štirinajstega krila, naj bi bila, da bi znova postavili samostana in katedralo, a strokovnjaki svarijo, da to ni dobra ideja. "To kamenje je videlo veliko zgodovine, izguba je ogromna, a narobe je misliti, da lahko zdaj te zgradbe enostavno nadomestimo s kopijami," je opozorila specialistka za zgodovino arhitekture, da so nekatere zgodovinske napake takšne, da jih ni mogoče nikoli več popraviti.

Tudi Makarov je mnenja, da bi morali kleti Stalinovega Štirinajstega krila, ki pooseblja tragedije kremeljske zgodovine, pustiti nedotaknjene. "Tam lahko vidimo konstruktivistično oblikovane stebre iz leta 1932, ki so sestavljeni iz kamnov starih katedral, celo nagrobnikov. Paradoksov in prelomov zgodovine ne bi smeli skrivati," je sklenil.

Na vprašanje, ali Putin res namerava znova postaviti katedralo in oba samostana, je tiskovni predstavnik ruskega predsednika Dmitri Peskov odvrnil, da za zdaj takšen projekt ni načrtovan. Putin je sicer avgusta na mestu podzemnih izkopavanj ukazal postavitev arheološkega muzeja.

Tam lahko vidimo stebre iz leta 1932, ki so sestavljeni iz kamnov starih katedral, celo nagrobnikov. Paradoksnih prelomov zgodovine ne bi smeli skriti.

Nikolaj Makarov

Samostanov niso rušili samo zaradi funkcionalnega vzgiba, pač pa bolj zaradi ideološkega.

Julija Ratomska