Ozemlje Bosne in Hercegovine je bilo od leta 1878 pod upravo Avstro-Ogrske. To je po eni strani pomenilo nov vpliv na tedanje kulturno in družabno življenje, pa tudi na obravnavanje lokalne preteklosti. Tako je, denimo, avstro-ogrska vojska stečke – stoječe kamne – uporabljala kot gradbeni material. Tedaj naj bi obstajalo okrog 150.000 stečkov, danes še vedno več kot 70.000.
O teh nenavadnih nagrobnikih, za katere pravzaprav nihče ne ve, kateri kulturi pripadajo, govori razstava v atriju ZRC SAZU. Razstava je nastala ob zagonu projekta evropskega raziskovalnega sveta (ERC), ki naj bi razvozlal enigmo stečkov. Zakaj se je ravno v teh krajih v 12. stoletju uveljavila praksa teh monolitnih nagrobnih spomenikov.
Kdo bo imel Bosno ...
Obdobje poznega srednjega veka, iz katerega izvirajo stečki, je bilo na območju Bosne in Hercegovine precej 'razburkano'. Za ozemlje sta si prizadevala ogrska kraljevina in bizantinski imperij. V nekem obdobju pa je bil velik del ozemlja celo samostojen kot bosanski banat. To je med drugim vodilo do tega, da Bosna nikoli ni bila pravoslavna, saj je ban Kulin leta 1203 sprejel katoliško vero. Poskusi Ogrov, da bi zavzeli to ozemlje, so prenehali šele po letu 1254 in za ta čas je znano, da se za označbo prebivalstva niso uporabljali izrazi Srb ali Hrvat, ampak predvsem Dobri Bošnjak.
V tem turbulentnem obdobju, ko verjetno tudi prebivalci niso natančno vedeli (če so se s tem sploh ukvarjali), komu pripadajo, so začeli nastajati stečki. Kateri kulturi pripada ta oblika čaščenja prednikov, torej ni nedvoumno jasno. Pogosto se sklepa, da gre za vez z bogomili, krščansko sekto, ki se je v 10. stoletju razvila v Bolgariji. Najverjetneje so njeni začetki na ozemlju sedanje Severne Makedonije in povezani z upiranjem socialnemu razslojevanju. Bogomilstvo naj bi bilo tako oblika srednjeveškega političnega revolta, upora proti fevdalni državi in Cerkvi. Bogomili niso gradili cerkev, niso častili relikvij. Telo je bilo polje, na katerem so kazali svojo vero.
Enigmatična skupnost bogomilov
Postavljali pa naj bi stečke. Nekateri so bolj kot ne goli monoliti, v 14. in 15. stoletju pa pride do razcveta klesanja ornamentov v stečke. Kot navajajo na spletni strani skupnosti bogomilov, so okrašene stečke najprej postavljali višji družbeni razredi. Britanska umetnostna zgodovinarka Marian Wenzel pojasnjuje: "Zdi se, da so najzgodnejše okrašene nagrobnike postavili pripadniki fevdalne aristokracije, pozneje pa so to navado prevzele in okrasje še dodatno izpopolnile nekatere skupine, znane kot Vlahi, ki na plemenski osnovi niso bili fevdalno organizirani. Vlahi, ki so se gospodarsko okrepili zaradi sodelovanja z dubrovniškimi trgovci, so po vzoru višjih slojev prevzeli ta običaj. Zelo verjetno je, da so iz istih razlogov ta običaj prevzeli tudi drugi nevlaški prebivalci Bosne in Hercegovine."
Danes je motive na mnogo stečkih težko prepoznati, saj sta jih vreme in veter skozi stoletja spremenila skoraj v neprepoznavne. Težava je tudi danes neznana pisava. Znano pa je, da so na nekaterih stečkih verski, na nekaterih pa popolnoma posvetni motivi, denimo živali, ples ali sadje. Pojavili so se celo poskusi primerjanja te motivike in izvedbe s katarskimi spomeniki v južni Franciji. Katarstvo naj bi se tudi začelo na Balkanu in na območju BiH-a so katare imenovali bogomili. Še več, zametki te religije naj bi bili še dlje na Vzhodu, v Armeniji. Ja, srednji vek, ni bil čas statičnosti, bivanja na enem kraju. V svetu brez uradnih meja so ljudje ogromno potovali in se selili, čeprav počasi – peš.
Projekt o stečkih bo zato očitno moral seči daleč preko meja tega, kar danes pojmujemo kot 'Balkan', da bi razvozlal vprašanje, zakaj takšna oblika in kaj so sporočila teh stoječih kamnov.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje