Klaus Schulze je umrl v torek, 26. aprila, po dolgi bolezni, a kot sta sporočila njegov sin Maximilian Schulze in Frank Uhle, generalni direktor glasbenikove "hišne" založbe SPV, je bila njegova smrt "nenadna in nepričakovana", čeprav so vedeli, da je bolan. Poslovil se je pri starosti 74 let.

Od začetka usmerjen v eksperimentiranje
V Berlinu leta 1947 rojeni Klaus Schulze je od začetka do sredine 60. let preteklega stoletja igral bobne in kitaro v številnih lokalnih zasedbah. V tistem času, ko je precej glasbenih skupin ustvarjalo v okvirih garažnega rocka, je Schulze k uporabi inštrumentov pristopil v duhu eksperimentiranja – kitaro je denimo postavil na tla in igral nanjo z nenavadnimi predmeti, kot so kovinske cevi in ​​bakrene plošče.

Od Psy Free prek Tangerine Dream v Ash Ra Tempel in nazaj
Leta 1968 je sedel za bobne berlinskega rokovskega tria Psy Free, ki jih je leto pozneje zapustil in se pridružil Tangerine Dream. V vlogi tolkalca ga je mogoče slišati na njihovem prvencu Electronic Meditation iz leta 1970. Schulze je kmalu zapustil tudi to zasedbo, a se ji je nato znova pridružil prvikrat še v 70. letih in nato še v novem tisočletju. Kmalu po izidu omenjenega prvenca je Schulze z Manuelom Göttschingom in Hartmutom Enkejem ustanovil zasedbo Ash Ra Tempel, ki je delovala zunaj sfere konvencionalnega skladanja in ustvarjanja pesmi ter je bila zapisana improviziranju in razvijanju novega glasbenega jezika.

Ash Ra Tempel so istoimenski dolgometražni prvenec izdali leta 1971, po tem izidu pa se je Schulze še istega leta podal na plodovito samostojno karierno pot. Leta 1972 je svoj prvi album Irrlicht posnel le z uporabo starih orgel in pokvarjenega ojačevalca. A že leto pozneje je na naslednjem albumu Cyborg, ki velja za pomemben zgodnji vpliv na ambientalno glasbo, je eksperimentiral s sintetizatorjem VCS 3, h kateremu se je vrnil tudi na svojih ključnih izdajah, kot sta Moondawn iz leta 1976, Mirage iz leta 1977 in X iz leta 1978.

Na poti tudi zadnja izdaja plodovitega glasbenika
Skozi leta je izdal več kot 50 samostojnih plošč. Še na začetku tega meseca je napovedal svojo najnovejšo dolgometražno ploščo Deus Arrakis, izid katere je bil vsaj takrat napovedan za 10. junij. Glavni singel albuma, naslovljen Osiris - Pt. 1, pa je objavil pred zgolj dvema tednoma, piše portal Pitchfork.

Zaradi inovativne uporabe sintetizatorjev in semplov so ga številni okronali tudi za "botra techna". Njegovi pristopi so pomagali izoblikovati slog t. i. berlinske šole z njenimi hrupnimi in repetitivnimi zvočnimi strukturami, postaviti temelje ambientalne glasbe, IDM-a ter številnih drugih podzvrsti sodobne elektronske glasbe. Njegov vpliv pa vse do danes ni pojenjal. Tako je denimo Hans Zimmer med skladanjem glasbe za lanski film Dune v eno od svojih skladb vnesel Schulzejevo skladbo Frank Herbert iz leta 1978, naslovljeno torej po avtorju knjige Dune. Mimogrede, leto pozneje je Schulze celo izdal album z naslovom Dune. Med drugim je ustvarjal pod psevdonimom Richard Wahnfried in poleg Zimmerja sodeloval tudi z glasbeniki, kot sta Arthur Brown in Michael Shrieve, v zadnjem času tudi s pevko Liso Gerrard, piše časopis Frankfurter Allgemeine (FAZ).

Berlinski elektronski samotar
Schulzejev usodni in več desetletij trajajoči vpliv na elektronsko glasbo je mogoče delno pripisati njegovemu odzivanju na preteklost, ki so ga nekateri opisali celo kot skoraj alergičnega. Zavrnil je namreč izdajo predelav svojega kataloga, namesto tega je raje krenil naprej in vseskozi odkrival nove zvoke. "Upam, da nikoli ne bom dolgočasen. Če umetnik ne more več presenetiti ljudi, je to konec," je dejal v intervjuju leta 1997.

Če Kraftwerk, Can in NEU! veljajo za najpomembnejše krautrock zasedbe, je bil Klaus Schulze najpomembnejši samostojni glasbenik tega žanra. "V zgodnjih 70. letih preteklega stoletja je berlinski elektronski samotar iz takrat zelo zapletenih Moogovih sintetizatorjev izvabljal sferične zvoke. Pionir ambientalne glasbe," so zapisali v reviji Rolling Stone.

"Izgubili smo in pogrešali bomo dobrega prijatelja," je zapisal Frank Uhle iz založbe SPV, pod okriljem katere naj bi izšla tudi Schulzejeva zadnja plošča. "Eden najvplivnejših in najpomembnejših skladateljev elektronske glasbe – človek prepričanj in izjemen umetnik. V teh časih mislimo na njegovo ženo, sinova in ​​družino. Njegova vselej radostna narava, njegov inovativni duh in njegovo impresivno delo ostajajo neizbrisno zakoreninjeni v naših spominih," je še zapisal Uhle.

"Elektroni kot ambasadorji romantike"
"Glasba Klausa Schulzeja še nikoli ni bila tako aktualna, kot je zdaj. Klausovo delo bolj kot kadar koli prej pomeni popolno ravnovesje med dušo in tehnologijo. Elektroni kot ambasadorji romantike. Mojster ..." je še decembra lani po pisanju FAZ-a dejal Hans Zimmer.

Od glasbenika se bodo poslovili v ožjem družinskem krogu, kar je bila njegova izrecna želja. Prepričan je bil namreč, da je pomembna njegova glasba in ne on kot oseba. O svojem zadnjem, 70 minut trajajočem albumu Deus Arrakis, ki ga je posnel v svojem studiu v Lüneburger Heide v severovzhodnem delu dežele Spodnja Saška, je dejal, da temelji na že omenjenem znamenitem delu Franka Herberta in da gre konec koncev za pozdrav "v širšem smislu tistemu velikemu darilu življenja", še piše FAZ.