Joža Mahnič je bil odličen poznavalec slovenske literature 20. stoletja, še posebej del Otona Župančiča, in dolgoletni predsednik Slovenske matice. Foto: Društvo klasikov - Societas eruditorum in classicis
Joža Mahnič je bil odličen poznavalec slovenske literature 20. stoletja, še posebej del Otona Župančiča, in dolgoletni predsednik Slovenske matice. Foto: Društvo klasikov - Societas eruditorum in classicis

Ob smrti Joža Mahniča - umrl je v 91. letu starosti - je pisatelj in glavni urednik Slovenske matice Drago Jančar med drugim dejal: "Joža Mahnič je bil ena najpomembnejših osebnosti v skoraj 150-letni zgodovini Slovenske matice. Ne samo zato, ker je bil celih štirinajst let njen aktivni in zadnje leto častni predsednik, še prej pa mnoga leta odbornik in sodelavec, pač pa zato, ker je v njeno delo vložil zares velik del svoje energije in znanja. Bil je tudi avtor in urednik številnih Matičinih izdaj ter svetovalec pri knjižnih programih ter znanstvenih prireditvah."

Pokončna osebnost in kleni znanstevnik
Po sodbah sodelavcev in stroke je Mahnič največ dosegel z raziskavami in analizami dela Otona Župančiča; njegov podvig je tudi ureditev Župančičevega Zbranega dela. Mahnič, ki je pred doktoratom leta 1949 diplomiral iz slavistike, primerjalne književnosti in romanistike, je sicer uredil tudi delo nekaterih drugih slovenskih književnikov; med njimi so Ciril Kosmač, Srečko Kosovel, Ivan Pregelj, Boris Pahor in Edvard Kocbek. Ob omembi Edvarda Kocbeka velj opomniti na podobno povojno usodo obeh mož. Kot pove Jančar, je imel Mahnič prav zaradi svoje načelnosti po koncu druge svetovne vojne veliko težav, zaradi katerih je bila tudi ogrožena njegova akademska pot in ta pot je bila prav zato tudi drugačna, kot bi si jo s svojim znanjem in sposobnostmi zaslužil.

Spomnimo se zato poklicne poti Jože Mahniča. Od leta 1945 je bil profesor na gimnaziji, v letih 1976-80 ravnatelj Slovanske knjižnice, nato pa je do leta 1990 predaval kulturo izražanja na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Omenimo še nekaj naslovov Mahničevih del: Problem baudelairizmov pri Župančiču, Evropska moderna, Oton Župančič, Zgodovina slovenskega slovstva (5. knjiga), Kultura prek prostora in časov, Od Zoisa prek moderne do Kocbeka. Njegovo avtorsko literaturo pa najdemo pod naslovom V svetu rože mogote: razglednice iz nekdanjega Bohinja.