Po besedah njene predstavnice je igralka umrla mirno na svojem domu.

Njena igralska kariera se je raztezala čez pet desetletij, v katerih je ustvarila skoraj 50 filmskih vlog. Petkrat je bila nominirana za oskarja, med drugim za vlogo Melanie Wilkes v filmu V vrtincu (ogled v spodnjem videu), dvakrat je kipec tudi osvojila.

Igralka je krepko preživela druga dva zvezdnika filma ‒ Vivien Leigh, ki je bila Scarlett O'Haro, je umrla za rakom leta 1967, stara 53 let, Clark Gable, ki je ovekovečil Rhetta Butlerja, pa je za posledicami srčnega napada umrl leta 1960, star 59 let.

V eni največjih hollywoodskih filmskih klasik, ki je bil ob ameriških protestih proti rasizmu v zadnjem obdobju deležen nove evalvacije zaradi neprimerne upodobitve suženjstva, je upodobila Scarlettino svakinjo. To je bila njena prva nominacija za oskarja.

Na prvi zlati kipec je morala nato počakati šest let. Prejela ga je za vlogo v filmu Vsakomur svoje (To Each His Own), drugega pa že čez tri leta, in sicer še za vlogo v filmu Dedinja (The Heiress).

Prvi preboj v obljubljenem mestu
Kot Olivia Mary de Havilland se je rodila leta 1916 v Tokiu, od koder se je njena družina kmalu preselila v Kalifornijo. Preboj je doživela s filmom Captain Blood, v katerem je zaigrala z Errolom Flynnom. Kmalu zatem je dobila vlogo v filmski priredbi romana Margaret Mitchell V vrtincu, ki ji je prinesla še večjo prepoznavnost in jo izstrelila med ključna igralska imena Hollywooda. Bila je nominirana za najboljšo stransko žensko vlogo, a zlati kipec je tistega leta odšel s Hattie McDaniel za vlogo služkinje.

Leta 1951 je zavrnila vlogo Blanche DuBois v filmski priredbi Tramvaj Poželenje (A Streetcar Named Desire). V klasiki je na koncu zaigrala Vivien Leigh in z njim osvojila svojega drugega oskarja.

Olivia de Havilland je igrala do poznih 80. let. Leta 1986 je prejela zlati globus za film Anastasia: The Mystery of Anna.

Umik v Evropo
Igralka, ki je od leta 1960 živela v Parizu, kjer si je uredila življenje z možem Pierrom Galantom, urednikom revije Paris Match, je odigrala pomembno vlogo pri rušenju nekoč ustaljenega hollywoodskega studijskega sistema, ki je imel popoln nadzor nad svojimi zvezdami. Ob podpori ameriškega igralskega ceha je tožila studio Warner Brother, ki ji je zaradi zavrnitve vlog samovoljno podaljšal pogodbo. Kalifornijsko vrhovno sodišče je razsodilo v korist tožnici in sprejel t. i. zakon de Havillandove, ki je zmanjšal moč studiev nad igralci in jim zagotovil boljše pogodbe.

Spor s sestro Joan Fontaine
Z možem se je razšla leta 1962, čeprav sta še nekaj let po razhodu živela skupaj in vzgajala hčerko Gisèle. Njena mlajša sestra je bila še ena velika zvezda hollywoodske zlate dobe Joan Fontaine, s katero je imela buren odnos. Joan Fontaine, ki je umrla leta 2013 stara 96 let, je o njunem odnosu nekoč dejala: "Poročila sem se prva, osvojila oskarja prej kot Olivia, in če še umrem prva, bo nedvomno razkačena, ker sem jo tudi v tem prehitela."

V času smrti je bila Olivia de Havilland najstarejša dobitnica oskarja za igralske dosežke. Leta 2008 ji je takratni ameriški predsednik ZDA George W. Bush podelil nacionalno odličje za njen prispevek k umetnosti. Britanska kraljica Elizabeta II. pa je neuničljivi filmski veteranki leta 2017 podelila plemiški naziv dame. "Da prejemam to čast na svoj 101. rojstni dan, je zagotovo najbolj zadovoljujoče darilo," je dejala Olivia de Havilland, ki je bila tudi najstarejša oseba, ki je prejela ta naziv.

Kot je še sporočila njena predstavnica, bo pogreb v družinskem krogu.