jubezni. Prva predstava so Prežihovi Samorastniki, druga pa Bergmanovi Pogovori na štiri oči.

Samorastniki so slovenska klasika, ki jo marsikdo pozna iz šolskih klopi, med drugim so bili tudi maturitetno čtivo, Pogovori na štiri oči pa so zadnji del avtobiografske trilogije švedskega režiserja Ingmarja Bergmana. Prvo delo je postavljeno v slovensko podeželsko okolje med obema vojnama, kjer je boj za preživetje v marsičem odvisen od osnovnih življenjskih potrebščin, medtem ko Bergmanovo delo izrisuje portret njegovih staršev v primežu konservativne (protestantske) družbe z začetka 20. stoletja. Poleg skupne teme obe predstavi druži tudi, kot je povedala direktorica MGL-ja Barbara Hieng Samobor, režijski koncept z avtokomentarji.

Samorastniki med nekoč in zdaj
Režijo Samorastnikov je prevzela mlada režiserka Eva Nina Lampič, priredbo besedila Prežihovega Voranca pa je naredila Simona Hamer, ki je tudi dramaturginja prihajajoče uprizoritve. Kot pravi, Samorastniki prinašajo povsem sodobno, provokativno zgodbo, ki poleg prepovedane ljubezni odpira tudi vrsto drugih vsebinskih premis, navezujočih se tudi na sodobnost in danes prevladujoči srednji sloj, ki ga je mogoče razumeti kot samorastnikom obljubljeno pravico. Izhajali so iz monologa Mete, ki svojim devetim otrokom obljublja boljše čase, da jih bo z leti vedno več in da si bodo potem "združeni lahko priborili svojo enakovrednost, svoje pravice".

Režiserka je Prežihovo novelo izbrala, ker je želela na oder postaviti nekaj zares slovenskega, v samem besedilu pa je našla stičišče štirih silnic; trme oziroma vztrajanja pri lastnem prav, nemoči upreti se avtoriteti, boja posameznika za svoje pravice in opazovanja brez aktivnega vpletanja v zgodbo.

Znamenito, trdoživo in trpečo Meto upodablja Anja Drnovšek, največjega slovenskega slabiča Ožbeja pa Jernej Gašperin. V predstavi igrajo še Gašper Tič, Judita Zidar, Mirjam Korbar Žlajpah, Mojca Funkl, Janez Starina in Gregor Gruden. Scenograf je Dani Modrej, kostumograf Andrej Vrhovnik, za glasbo je poskrbel Boštjan Narat, za jezik pa Martin Vrtačnik. Premiera bo danes na Mali sceni MGL-ja ob 20.30.

Precizno čuten svet Ingmarja Bergmana
Pogovori na štiri oči so zadnji del Bergmanove avtobiografske trilogije, v kateri poda še zadnji obračun s svojo družino. Protagonistka predstave Ana pooseblja njegovo mater, ki se po 12 letih zakona s pastorjem Henrikom zave, da ga ne ljubi več, in se zaplete v razmerje z mlajšim moškim, prav tako pastorjem. V njenem življenju pa je še tretji pastor Jakob, ki je vseskozi Anin zaupnik in spovednik.

Kot je povedal režiser Nikita Milivojević, roman predstavi fiktivno zgodbo avtorjevih staršev, ki jo je Bergman sestavil, medtem ko je gledal njune fotografije, v središču pa je vprašanje o statusu resnice. Dramaturginja predstave Zala Dobovšek pa je še dodala, da ima Bergman neverjetno precizen čut za žensko psihologijo in rigiden religiozen svet, v katerega je postavil besedilo. Bergmanovo delo je prevedla Alja Predan, odrsko priredbo romana pa podpisuje Nikita Milivojević, ki pri nastajanju svojih predstav vedno sodeluje z Amalio Bennett, za glasbeno podlago je poskrbela Darja Hlavka Godina, za kostumografijo Mateja Fajt, za jezik pa Maja Cerar. V glavnih vlogah nastopata Jana Zupančič in Sebastian Cavazza, ob njiju pa še Robert Korošec k. g., Milan Štefe, Jette Ostan Vejrup in Stannia Boninsegna. Premiera bo v Studiu MGL – to soboto ob 20.00.