Razstava, ki jo na več razstaviščih predstavlja Umetnostna galerija Maribor, nekoč atribut mučencev premišljuje tudi v kontekstu kolonializma, onesnaževanja in človekovega odnosa do Zemlje. "Utrujene palme so simptom utrujene družbe, ki kljub spanju ne najde počitka," je eno od sporočil razstave.

Skupinsko razstavo z naslovom Utrujene palme odpirajo danes, na ogled pa bo na treh prizoriščih, in sicer v UGM Kabinetu, Sodnem stolpu in kleti minoritske cerkve. Kuratorja Jure Kirbiš iz Umetnostne galerije Maribor in Markus Waitschacher iz Gradca, ki sta sodelovala že na lanskem Trienalu umetnost in okolje EKO 9, v tokratni postavitvi simbol palme vzameta kot izhodišče za premislek o sodobnem svetu in nekaterih najbolj perečih vprašanjih današnjega časa.

Rastline so na splošno od nekdaj nosilke različnih pomenov. Človek jih uporablja za simbolno sporočanje, zato nosijo političen značaj, poudarjajo ob razstavi. "Olepšujejo, posplošujejo, zakrivajo in vest operejo na zeleno. Palme na razstavi pa so preprosto utrujene. Utrujene od bremena vseh pričakovanj in projekcij, ki so si jih morale oprtati. Od dejanskih naporov, ki so jim bile izpostavljene. In od neskončnih napačnih interpretacij ter zlorab njihovega habitata."

Znak "paradiža" na zemlji
Kirbiš spomni na pomen palme v zgodovini umetnosti, ki je bila pogosto simbol mučencev. "Palme so povezane tudi s kolonializmom, torej osvajanji novih ozemelj, sodobnejša interpretacija pa je tudi v smislu turizma, torej kot ideja paradiža na zemlji," nadaljuje in opozori tudi na temne plati. "Palme se uporablja za palmovo olje in posledica tega izkoriščanja je onesnaževanje, uničevanje habitatov in podobno."

Tudi v Avstriji uspevajo palme
Razstavo so v prvi postavitvi odprli leta 2019 v Pavlovi hiši v Laafeldu v Avstriji. Waitschacher je prišel na idejo tematske razstave po tem, ko je na avstrijskem podeželju vedno pogosteje opažal nasajene palme, bananovce in druge eksotične rastline. "Ne spadajo v to okolje, a zaradi podnebnih sprememb lahko preživijo tudi tu. Na prvi predstavitvi smo razmišljali predvsem o okoljskih spremembah, pa tudi vprašanjih svetovnih migracij," razloži.

Univerzalno sporočilo utrujenih palm
"Naslednja postaja je bil Maroko, kjer so palme v naravnem okolju, vendar jih tam na veliko sadijo tudi v mestih. Tam prav tako težje uspevajo, saj se vreme hitro spreminja. Trpeče palme so imele tam močno politično sporočilo, saj lahko predstavljajo trpljenje, ki ga povzročajo politični sistemi," je še povedal. "V bistvu pa so vsa vprašanja, ki jih obravnavamo, svetovne narave in zato razumljiva v vseh okoljih. Vsi se spoprijemamo s podnebnimi, političnimi spremembami in podobno."

Vendar palme so tudi simbol upanja in hrepenenja, je sklepno sporočilo obrazstavnega besedila. "Političnim preizkušnjam navkljub sanjamo o boljšem svetu."

Gre za transnacionalni razstavni projekt, prilagojen vsakič novemu prizorišču, kjer je vedno sidran na lokalni ravni. Po Maroku so razstavo na ogled postavili tudi v Južni Koreji, prihodnje leto pa potuje v Salvador. V vsakem kraju vključijo lokalne umetnike in umetnice. "Kamor koli Markus gre, najde dovolj umetnikov, ki se ukvarjajo s palmami. Očitno se umetniki radi ukvarjajo s palmami," pove Kirbiš.

V Mariboru, kjer bo razstava na ogled do 10. aprila, so vključili dela Tadeja Pogačarja, Metke Krašovec, Marka Breclja, Vadima Fiškina in Mateje Bučar. Preostali sodelujoči umetniki in umetnice so Darko Aleksovski, Victor Cruz & Hugo Portillo, Edith Payer, Christina Helena Romirer, Katrin Ströbel in Roswitha Weingrill.