Janez Lajovic se je rodil 15. maja 1932 v Zagrebu. Po končani klasični gimnaziji v Ljubljani je študiral na Oddelku za arhitekturo FAGG Univerze v Ljubljani, magistriral pa je na Massachusetts Institute of Technology v ZDA. Lajovic je dolga leta vodil Arhitekturni biro oz. pozneje projektivno podjetje AB biro. Bil je ustanovni in častni član Inženirske zbornice Slovenije (IZS) in Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS).

Dejaven je bil na področjih arhitekture in oblikovanja notranje opreme ter urbanizma in publicistike. Deloval je kot projektant. Po njegovih načrtih je zgrajenih vrsta šol, industrijskih objektov, nekaj poslovnih stavb in nekaj hotelov ter posamezne vile.

Za realizacijo hotela Prisank v Kranjski Gori prejel nagrado Prešernovega sklada
V utemeljitvi nagrade platinasti svinčnik, ki ga je Lajovic prejel leta 2012, piše, da je že kmalu po diplomi v začetku 60. let prejšnjega stoletja vzbudil pozornost s projektom hotela Prisank v Kranjski Gori, ki je bil s položno oblikovano streho v teh krajih v Sloveniji vsekakor novost, zanj pa je prejel tudi nagrado Prešernovega sklada leta 1965. Temu je sledil še projekt trgovskega središča v neposredni bližini, ki oblikuje značilni, kakovostni ambient osrednjega dela tega turističnega kraja. Projektiral je več šol v Ljubljani, Skopju in Novem Beogradu. "V ožjem središču Ljubljane je opazna njegova preureditev in dozidava Mestnega gledališča v Ljubljani leta 1973. V okviru tega kompleksa je pozneje prenovil stopnišče, ki kakovostno soustvarja urbani prostor Čopove ulice. Izvedel je nagrajeni natečajni projekt za ureditev ploščadi Borisa Kraigherja in objekte v tem sklopu, za katere je značilno, da omogočajo kakovostne poglede proti Ljubljanskemu gradu," še navajajo v utemeljitvi. Janez Lajovic je za svoje delo prejel republiško nagrado borbe in zvezno nagrado borbe 1974 ter Župančičevo nagrado leta 1974.

Sorodna novica "Vrednotenje kulturne dediščine je zrcalo ozaveščenosti družbe"

Prispeval k prilagajanju razmer evropskim normam na področju arhitekturnega ustvarjanja
"Od ustanovitve arhitekturnega biroja AB leta 1964, ki ga je vodil, je z njim sodelovalo in izkušnje pridobivalo precej mlajših kolegov, med katerimi so tudi nekateri danes uveljavljeni slovenski arhitekti. Lajovic se je s svojim poznavanjem celostne problematike arhitekturne prakse v Sloveniji v preteklih družbenih razmerah že takoj po letu 1990 aktivno vključil v spreminjanje razmer in zakonodaje za uveljavljanje večje vloge arhitekturne stroke. S tem je pomembno prispeval k postopnemu prilaganju razmer evropskim normam na področju arhitekturnega ustvarjanja, večjim možnostim za delovanje arhitektov in ustanovitvi ZAPS, za kar je postal tudi častni član te zbornice. S svojim celotnim delovanjem je tako pomembno prispeval k razvoju arhitekturne stroke na Slovenskem," še navajajo pri ZAPS-u.

Projektiral je tudi stavbo na Litijski cesti 51, ki jo je konec lanskega leta kupilo pravosodno ministrstvo in se je znašla v središču odmevne afere.