V Galeriji Y v Ljubljani bo na ogled skupinska razstava Tell me Y, ki bo predstavila najnovejšo produkcijo štirih umetnikov, ki jih zastopa galerija. Tina Dobrajc, Arjan Pregl, Mito Gegič in Sašo Vrabič bodo predstavili slikarska dela, ki se razlikujejo tako po pristopu k samemu mediju, gradnji slike in tehniki, kot sporočilnosti in načinu komuniciranja z gledalcem.

Kot so zapisali v galeriji, je praksa četverice umetnikov znotraj aktualne slovenske likovne produkcije vsebinsko relevantna. Združuje jih kritična in ponekod humorna misel do aktualnega družbenega dogajanja ter redno navezovanje na najrazličnejše umetniške in popularne reference. Vsak po svoje obravnavajo kompleksnost sodobnega časa, ki se v pestrem repertoarju slikarskih del kaže v kritični obravnavi družbene neenakosti, vojnih stanj, človeškega ravnanja z okoljem in rokovanja s tehnologijo.

Tina Dobrajc, Trampolin Pussycat, 2024, akril na platno, 190x243 cm. Foto: Galerija Y
Tina Dobrajc, Trampolin Pussycat, 2024, akril na platno, 190x243 cm. Foto: Galerija Y

Tina Dobrajc upodablja absurde in protislovja, ki se v pogledu do nacionalne folklore, ikonografije, kulturnih posebnosti in okolja kažejo kot nenehno prevpraševanje okoljskih in geopolitičnih vprašanj ter položaja ženske v sodobni družbi. Njene slike izhajajo iz upodobitve domišljijskih gozdnih krajin, ki s svojo skrivnostnostjo in atmosferičnimi lastnostmi prikličejo podobe predalpskih gora in območja okoli Škofje Loke. Z najnovejšimi deli se divja gošča počasi, a prepričljivo sprevrača v polurbana območja. Presečišče dveh okolij predstavlja vmesen prostor, kjer se v organsko glavnino vrivajo s človeško roko narejeni tujki, kot so trampolini, tobogani, električne napeljave in arhitektura.

Mito Gegič, Nekoč si bom ustvaril krila, 2024, akril, maskirni trak na platnu. Foto: Galerija Y
Mito Gegič, Nekoč si bom ustvaril krila, 2024, akril, maskirni trak na platnu. Foto: Galerija Y

Mito Gegič skozi motiviko lova ilustrira ambivalentno, pogosto strah vzbujajočo in brezizhodno situacijo razmerij moči ali med družbenimi razredi, rasami in spoli ali pa med posledično sprijenih razmerjih moči med človekom in naravo, živaljo ter okoljem. Podobe nasilja, uplenjene srnjadi, lovskih prež, očetov, sinov, policistov in diktatorjev v umetnikovem opusu nastopajo kot domača alegorija različnih oblasti in njihove zlorabe. V najnovejši produkciji slik se le te prelevijo v dejanske podobe bega pred vojno, usodnih brodolomov in ponesrečenih poskusov prečkanja Sredozemlja.

Sašo Vrabič, Walking On a Dream, 2024, olje na platnu, 18 x 13 + 10 x 10 cm (diptih). Foto: Galerija Y
Sašo Vrabič, Walking On a Dream, 2024, olje na platnu, 18 x 13 + 10 x 10 cm (diptih). Foto: Galerija Y

Sašo Vrabič se v svojem delu nanaša na sodobnega človeka, njegovo tehnologijo in vpletenost v kompleksno digitalno okolje. S prepletanjem naturalističnih podob, besedil, kolažev, grafitov ter abstraktnih potez ustvarja samosvoj izraz, poln humorja in igrivosti. Upodablja figuralne prizore, portrete in mestne krajine, ki temeljijo na fotorealističnih osnovah. Nekatera dela so izjemno ambientalna, spet druga zelo specifična, fokusirana na eno figuro, detajl ali v kompoziciji razgiban in filmsko estetiziran prizor. Potrošniško družbo, usmerjeno k individualizmu, materialističnim idealom in perfekciji, ilustrira s pomočjo svetlobnih kontrastov in izborom kolorita.

Arjan Pregl, V tem grmu, 2024, olje na platnu. Foto: Galerija Y
Arjan Pregl, V tem grmu, 2024, olje na platnu. Foto: Galerija Y

Arjan Pregl ustvarja oljnate slike, kjer prepleta sodobnost in aktualne družbenopolitične dogodke s prepoznavnimi navezavami na umetnostno zgodovino in teorijo likovne umetnosti. Njegova praksa pritiče odzivanju na družbene dogodke, pri čemer pogosto prepleta ironijo, satiro in oster humor. Slike, ki nastanejo na podlagi hipnih in neobremenjenih risb, so izdelane z izjemno natančnostjo. Te povezujejo prepoznavne, a med seboj večkrat namenoma kontradiktorne navezave na umetnine znanih mojstrov, različno ikonografijo in razumevanje slikarskih tropov. Najnovejša dela velikih formatov se počasi izvijajo iz strogo začrtanega potega gradnje slike, kjer avtor postaja bolj igriv, neobremenjen, eksperimentalen in drzen v načinu nanašanja barv, so še zapisali v galeriji.

Razstava bo na ogled do 10. januarja 2025.