Lepo ohranjeni kip datira v 2. stoletje pr. n. št. in je bil svojčas najverjetneje pričvrščen na eno izmed grobnic na pokopališču v Kireni, starodavnem libijskem mestu. Boginja, skoraj gotovo Perzefona, ima na rokah vrezane zapestnice v obliki kač, v dlaneh pa drži majhno lutko. Zaradi tega detajla je po mnenju stroke "eden najredkejših kirenskih pogrebnih kipov".

Ni izgubila nosu
Izvor artefakta je Britanski muzej začel raziskovati leta 2013; oblasti so kip zasegle na letališču Heathrow in se nato obrnile na ustanovo za oceno vrednosti in izvora. Kustos Peter Higgs je menda v prvem hipu razumel, kaj gleda in od kod umetnina izvira, je povedal za časopis The Guardian. "Osupljiva je. Gre za lep, tričetrtinski kip, ki je dobro ohranjen; manjka mu samo nekaj prstov. Izrezljan je bil mojstrsko, z ogromno natančnostjo, lepo ohranjen pa je tudi obraz. Številni grški kipi so namreč izgubili nosove."

Kip je bil izklesan, da bi stal v odprtini nad grobnico. Najverjetneje upodablja boginjo Perzefono v trenutku, ko se dviguje iz podzemlja: tam je namreč po verovanju starih Grkov tretjino leta preživela v Hadovi družbi. "Morala je biti grobnica nekoga z visokim statusom," ugotavlja Higgs. "V muzejih, večinoma v Libiji, je več podobnih kipov. Mislim, da je ta eden najlepših, kar se tiče ohranjenosti in mojstrske izdelave."

Lutka, ki jo kip drži v roki, simbolizira spominek, kakršne so ljudje nosili s seboj na pot v onstranstvo. Kače so bile v grškem verovanju povezane z idejo smrti in ponovnega rojstva.

Velika Britanija ni izpodbijala libijskega lastništva
Ker je površina kipa tako gladka in sijoča, arheologi sklepajo, da je bil izkopan v obdobju pretresov leta 2011, ko je bil zrušen in ubit diktator Moamer Gadafi. Strokovnjaki Britanskega muzeja so o tem pričali pred sodiščem, ki je zato odločilo, da je kip last Libije.

Vseeno je bil nato od leta 2015 kip uskladiščen v kleti muzeja v Londonu: kolesje vrnitvenega postopka se je vrtelo počasi. Da je bila repatriacija zdaj naposled uspešno speljana, je v ponedeljek potrdilo libijsko veleposlaništvo v Londonu. "Lepo je biti del zgodbe s srečnim koncem," je razplet komentiral Higgs. "V enem od libijskih muzejev bo ta kip zvezdniški eksponat; lep občutek je biti del tega."

Direktor Britanskega muzeja Hartwig Fischer je ob tem poudaril, da je tesno sodelovanje s policijo pri vprašanjih nezakonite trgovine ključen del njihovega poslanstva na področju kulturne dediščine. "To je samo še en primer dobre prakse složnega sodelovanja vseh strani pri preprečevanju kraje kulturne dediščine."

Britanski muzej je bil v zadnjih letih pogosto tarča kritik, ker se upira repatriaciji določenih dragocenih kulturnih artefaktov, ki jih hrani v svoji zbirki – denimo razvpite "Elginove zbirke" s Partenona ali pa bronastih kipcev iz kraljevine Benin. Razlika je najbrž v tem, da libijski kip nikoli ni bil del njihove stalne zbirke, ampak so ga samo "hranili", potem ko je bil prestrežen na meji.