Cerkev svetega Odrešenika na polju (znana tudi kot Cerkev Kora oziroma Mošeja Kora) v carigrajski četrti Edirnekapi je bila v okviru desetletje trajajoče obnove zaprta za javnost od leta 2020. Obnovitvena dela so vključevala restavriranje umetnin, ojačitev zunanjosti in gradnjo sodobnih objektov za obiskovalce v vrtovih. Po obnovi je kulturni spomenik, v turščini imenovan Kariye, uradno znova odprl turški predsednik Recep Tayyip Erdogan, piše Art Newspaper.

Prenehanje nevtralnega statusa muzeja lahko škoduje lokaciji
Turčiji se je uspelo ogniti hujšim kritikam iz tujine, da bi posvetitev v mošejo in prenehanje nevtralnega statusa muzeja, vpisanega na seznam Unescove svetovne dediščine, lahko škodovala lokaciji, saj je po obnovi večina srednjeveških mozaikov in fresk ostala vidna. V nasprotju z drugimi nedavnimi pretvorbami nekdanjih pravoslavnih cerkva v mošeje v Turčiji večina tukajšnje nabožne umetnosti ni bila zakrita, kar bi bilo v skladu z islamskimi načeli o upodabljanju človeške oblike. Pogled na mozaike in freske v vhodnih vežah in stranski kapeli ni oviran. Vendar pa so tri podobe Device Marije in Kristusa v (nekdanji cerkveni) ladji, ki zdaj služi kot molitveni prostor za moške, zastrli z zavesami. V ladjo so med drugim dodali tudi leseno prižnico, preproge in razsvetljavo.

^{Trojica mozaikov v notranjosti nekdanje bizantinske cerkve:}

V nekdanjem samostanu dejansko domuje najobsežnejša zbirka krščanske umetnosti v Carigradu, ustvarjene v 14. stoletju, pred nastopom renesanse. Približno 50 let po osmanski osvojitvi Carigrada v letu 1453 je bil objekt spremenjen v mošejo, nato pa leta 1945 v muzej v znak svetovne dediščine sekularne turške republike. Leta 2019 pa je sodišče razveljavilo odlok, s katerim je objekt postal muzej. Ta poteza je del kampanje Erdoganove vlade, da se bizantinske cerkve, ki so v osmanskem obdobju služile kot mošeje, v preteklem stoletju pa so bile pretvorjene v muzeje, znova posvetijo v muslimanske hiše čaščenje.

Sorodna novica Poziv Unescu, naj reši Hagijo Sofijo, ki trpi vse večjo škodo in vandalizem

Erdogan se je pri posvetitvi Hagije Sofije, ki so jo leta 2020 iz muzeja preuredili v mošejo, skliceval na "pravico do osvajanja", da bi upravičil islamske zahteve do tega objekta. Leta 2020 je Erdogan tam vodil na tisoče molitev, kar je sprožilo negodovanje Rusije, EU-ja in ZDA, pa tudi papeža Frančiška in ekumenskega patriarha Bartolomeja, duhovnega voditelja svetovnih pravoslavnih kristjanov s sedežem v Carigradu. Hagija Sofija, ki so jo med letoma 532 in 537 zgradili pod bizantinskim cesarjem Justinijanom I., je bila sicer do leta 1453 največja krščanska katedrala na svetu.

"Gre za izjemne zgodovinske spomenike, ki zahtevajo stalno strokovno spremljanje in vzdrževanje. Ko jim preneha status muzeja, nimajo več na voljo potrebnih konservatorskih struktur. Povečan in večinoma nenadzorovan dostop obiskovalcev dodatno pospešuje procese propadanja," je opozorila arhitekturna zgodovinarka in strokovnjakinja za versko dediščino Tugba Tanyeri-Erdemir.

Posvetitev ponekod sovpadla s pravoslavnim velikim ponedeljkom
Toda posvetitev Kore v mošejo 6. maja, ki je za nekatere pravoslavne vernike sovpadla z velikonočnim ponedeljkom, je bila deležna manj negativnih odzivov kot posvetitev Hagije Sofije. Turški predsednik se je ob zaznamovanju obnove 200 zgodovinskih znamenitosti v državi oglasil v televizijskem nagovoru iz prestolnice Ankara. Ko so državni predstavniki prek videopovezave prerezali slavnostni trak zunaj na novo posvečene mošeje, je dejal: "Naj prinese srečo."

Leta 2020 je sicer Erdogan opustil načrte, da bi se tudi sam udeležil molitve v Kori, saj je Unesco opozoril, da bi lahko enostranske spremembe Kore in Hagije Sofije vplivale na njun status svetovne dediščine. Turiste, ki so si v preteklem tednu želeli ogledati mozaike in freske v notranjosti Kore, so zaposleni obvestili, da je v času molitve v notranjosti objekta lahko le približno 100 vernikov.

Nespoštovanje raznolike zgodovine verskih skupnosti
Grški premier Kiriakos Micotakis je za časopis v svoji domovini napovedal, da bo izrazil svoje "močno nezadovoljstvo", ko se bo naslednji teden srečal s turškim predsednikom. Grška pravoslavna nadškofija v New Yorku pa je objavila izjavo, da je sprememba "v nasprotju s sporazumom o medsebojnem spoštovanju in razumevanju med ljudmi vseh veroizpovedi". Ob tem so pozvali Turčijo, naj ponovno razmisli o svoji odločitvi. Tiskovni predstavnik ameriškega zunanjega ministrstva pa je za The Art Newspaper dejal, da spodbujajo turško vlado, da "ohrani in zagotovi dostop do krajev in zgradb, ki so bile dom različnih verskih skupnosti, na način, ki spoštuje njihovo raznoliko zgodovino."