365 topov je bilo glavna oprema trdnjave, ki jo je 20.000 delavcev 15 let gradilo za moža, ki je vodil upor haitijskih sužnjev, nato pa umrl kot despotski kralj. Trdnjava La Ferriere je največja trdnjava na zahodni polobli in obenem spomenik, ki govori o tem, da je bila politična zgodovina Haitija vedno zelo turbulentna; nenazadnje še ni minilo niti deset let od vojaškega udara in posredovanja ameriških marincev, ki so odstranili Jean-Bertranda Aristida, od čigar zadnjega upora leta 2004 je red in mir na Haitiju vzdrževala misija OZN-a.
Upor, pozneje pa gradovi in palače Henrija Christopha
Tudi na začetku zgodovine trdnjave La Ferriere in palače Sans-Souci je bil neke vrste državni udar. Henri Christophe je bil namreč vodja temnopoltih upornikov, sužnjev, ki so se uprli francoski nadvladi in dosegli samostojnost Haitija. Zato pa samostojnosti pravzaprav ni doseglo ljudstvo, saj se je Henri Christophe, ki je bil najprej imenovan za predsednika, kmalu razglasil za kralja, uvedel despotsko oblast, si zgradil šest gradov, osem palač in slavno trdnjavo ter si omislil naziv, vreden evropskih vladarjev z imenitnim rodovnikom, ki naj bi segal vsaj na začetek srednjega veka, še bolje pa v sam začetek oblikovanja krščanske vere.
Dodamo torej še njegov naziv: Henri, po božji milosti in v skladu z ustavnim zakonom imenovan za kralja Haitija, suverenih Tortuge, Gonâve in drugih bližnjih otokov, uničevalec tiranije, preroditelj in dobrotnik haitijskega naroda, stvarnik moralnih, političnih in vojaških ustanov, prvi kronani monarh Novega sveta, varuh vere, ustanovitelj kraljevega vojaškega reda sv. Henrija. Kljub nikakor ne dobrohotni vladavini Henrija Christopha veličastne stavbe, ki jih je zapustil, na Haitiju tudi danes ostajajo glavni simboli haitijske neodvisnosti, pa tudi simboli svobode, saj so jih zgradili izpod francoske kolonialne oblasti osvobojeni sužnji.